Ašina Šjan
| Ašina Šjan 阿史那獻 | |
|---|---|
| Šingšivang kagan | |
| Vladanje | 708 - 717 |
| Predhodnik | Ašina Huajdao |
| Naslednik | Ašina Džen |
| Rojstvo | 692 |
| Smrt | 717 Čangan |
| Potomci | Ašina Džen |
| Rodbina | Klan Ašina |
| Oče | Ašina Juančing |
Ašina Šjan je bil od leta 708 do 717 šingšivang kagan Zahodnega turškega kaganata in general Generalnega protektorata za pomiritev zahoda. Na ta položaja ga je imenovala dinastija Tang, * ni znano, † 717, Čangan.
Življenje[uredi | uredi kodo]
Ko je Laj Džunčen leta 692 usmrtil njegovega očeta, je bil izgnan v Jadžov, vendar so ga leta 703 ponovno poklicali na dvor.
Leta 708 ga je kralj Džongdžong imenoval za šinšivang kagana (kitajsko, 興昔亡可汗; dobesedno 'kagan, zaradi katerega padli znova vstanejo'). Za njemu podrejenega je bil imenovan Suoge,[1] kasneje imenovan za šisišing kagana (kitajsko 十四姓可汗, dobesedno 'kagan štirinajstih plemen').[2]
Leta 714 je bil Šjan po Suogejevi smrti v bitki pri Bolčuju imenovan za vojaškega komisarja (碛西) in poslan v Sujab, da zapolni vakuum oblasti.
Medtem je zelo vplivna oseba postal Tuluk, a so Tangi leta 716 kljub temu za šišing kagana imenovali Ašina Šjana in Suluka za njegovega namestnika. Naraščajoče Sulukove ambicije so junija in julija leta 717 povzročile vojno in Šjanov poraz.[3] Šjan se je po prazu umaknil v Čangan, kjer je leta 717 umrl. Nasledil ga je sin Ašina Džen.[4]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Moriyasu, Takao (1984). »Toban no Chūō Ajia shinshutsu« [The Entry and Withdrawal of the Tibetans from Central Asia]. Kanazawa Daigaku Bungakubu Ronshū, Shigakuka hen (v japonščini). 4: 24–25. ISSN 0285-6522.
- ↑ Naito, Midori (1988). Nishi-Tokketsushi no kenkyū [History of the Western Turks] (v japonščini). Tokyo: Waseda Daigaku Shuppanbu. str. 352–354. ISBN 4-657-88215-5.
- ↑ Saito, T. (1991). Rise of the Türgish and Tang’s Abandonment of Suiye. Shiteki 12: 34–53 (v japonščini). Str. 40-43.
- ↑ Theobald, Ulrich. »Tujue 突厥, Gök Türks (www.chinaknowledge.de)«. www.chinaknowledge.de (v angleščini). Pridobljeno 21. avgusta 2018.