Žužemberški prelom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Žužemberški prelom je geološki prelom regionalnega pomena v Sloveniji.[1][2] Gorenjska kotlina je v kvartarju morda nastala kot razcepna strukturna kotlina med desnozmičnima Žužemberškim in Savskim prelomom.[3] Poteka v dinarski smeri SZ–JZ.[4] Prelom se na severu nadaljuje v Južne Alpe, na juovzhodu Slovenije pa ta teče po severu zgornje doline Krke[5] in omejuje Kočevski Rog[6] ter Gorjance.[4] Prelom je eden najbolje morfološko izraženih in najdaljših prelomov v Zahodnjedolenjskih mezozojskih grudah. Prelom je povzročil tudi hidrotermalne dejavnosti.[5] Njemu vzporeden je Želimeljski prelom, ki poteka po Ribniško-Kočevsko polju.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Šebela, Stanka; Gosar, Andrej; Košťák, Blahoslav; Stemberk, Josef (2005). »Active tectonic structures in the W part of Slovenia–Setting of micro-deformation monitoring net«. Acta Geodyn. Geomater. 2.
  2. Nicholas Pinter, ur. (2006). The Adria microplate : GPS geodesy, tectonics and hazards : [proceedings of the NATO Advanced Research Workshop on the Adria Microplate: GPS Geodesy, Tectonics and Hazards, Veszprem, Hungary, April 4-7, 2004]. Dordrecht: Springer. ISBN 978-1-4020-4233-1.
  3. Vrabec, Marko; Pavlovčič Prešeren, Polona; Stopar, Bojan (2006). »GPS study (1996—2002) of active deformation along the Periadriatic fault system in northeastern Slovenia: tectonic model«. Geologica Carpathica. 57. Pridobljeno 10. avgusta 2014.
  4. 4,0 4,1 Tičar, Jure. »Nova odkritja na Gorjancih« (PDF). Jamski klub Novo mesto. Pridobljeno 5. novembra 2022.
  5. 5,0 5,1 Čarman, Magda (2010). »Pojavi nestabilnosti terena na dolenjskem krasu«. Geologija. str. 170.
  6. Hudoklin, Andrej; Panderšič Batreja, Vinko. »Prispevek k jamskemu razumevanju Kočevskega Roga« (PDF). Jamarski klub Novo mesto. Pridobljeno 5. novembra 2022.
  7. Stepišnik, Uroš (2012). Krevs, Marko (ur.). Geomorfološke značilnosti Kočevskega Roga in Kočevske Male gore s poudarkom na fluviodenudacijskem površju. Znanstvena založba Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani. ISBN 978-961-237-485-3.