Živi jezik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Žívi jêzik je jezik, ki določeni naravni ljudski skupnosti služi tudi za praktično sporazumevanje. Nasprotje je mrtvi jezik, na primer latinščina.[1] Točno število živih jezikov v svetu ni znano, saj vsi govori še niso raziskani in tudi ne obstaja splošno sprejeto jezikovno merilo, kaj je jezik in kaj le narečje.[2] Spletna publikacija Ethnologue navaja 7.102 živa jezika[3], vendar po konzervativnejših razvrstitvah mnogi med njimi spadajo med narečja.[4]

Največje število živih jezikov govorijo v Aziji in Afriki:[3]

Območje Število živih jezikov Delež glede na
vse žive jezike (%)
Število govorcev Delež glede na
prebivalstvo sveta (%)
Afrika 2.138 30,1 815,3 mio 13,0
Severna in Južna Amerika 1.064 15,0 51,5 mio 0,8
Azija 2.301 32,4 3.779,6 mio 60,1
Evropa 286 4,0 1.638,0 mio 26,0
Pacifik 1.313 18,5 6.783,5 mio 0,1
Skupaj 7.102 100 6.291,2 mio 100

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Toporišič J. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.
  2. ^ Klemenčič S. Pregled indoevropskih jezikov. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana 2013.
  3. ^ 3,0 3,1 https://www.ethnologue.com/statistics, vpogled: 21. 4. 2015.
  4. ^ Lewis, M. Paul (ed.) (2009). "Ethnologue: Languages of the World, Sixteenth edition". Dallas, Tex.: SIL International.