Živi jezik
Žívi jêzik je jezik, ki določeni naravni ljudski skupnosti služi tudi za praktično sporazumevanje. Nasprotje je mrtvi jezik, na primer latinščina.[1] Točno število živih jezikov v svetu ni znano, saj vsi govori še niso raziskani in tudi ne obstaja splošno sprejeto jezikovno merilo, kaj je jezik in kaj le narečje.[2] Spletna publikacija Ethnologue navaja 7.102 živa jezika[3], vendar po konzervativnejših razvrstitvah mnogi med njimi spadajo med narečja.[4]
Največje število živih jezikov govorijo v Aziji in Afriki:[3]
| Območje | Število živih jezikov | Delež glede na vse žive jezike (%) | Število govorcev | Delež glede na prebivalstvo sveta (%) |
|---|---|---|---|---|
| Afrika | 2.138 | 30,1 | 815,3 mio | 13,0 |
| Severna in Južna Amerika | 1.064 | 15,0 | 51,5 mio | 0,8 |
| Azija | 2.301 | 32,4 | 3.779,6 mio | 60,1 |
| Evropa | 286 | 4,0 | 1.638,0 mio | 26,0 |
| Pacifik | 1.313 | 18,5 | 6.783,5 mio | 0,1 |
| Skupaj | 7.102 | 100 | 6.291,2 mio | 100 |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Toporišič J. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana 1992.
- ↑ Klemenčič S. Pregled indoevropskih jezikov. Znanstvena založba Filozofske fakultete, Ljubljana 2013.
- 1 2 https://www.ethnologue.com/statistics, vpogled: 21. 4. 2015.
- ↑ Lewis, M. Paul (ed.) (2009). "Ethnologue: Languages of the World, Sixteenth edition". Dallas, Tex.: SIL International.
