Šlahta

Šlahta v kostumih vojvodstev Krone Poljskega kraljestva, Velike litovske kneževine in Poljsko-litovske skupnosti v 17. in 18. stoletju

Šlahta (poljsko szlachta) je oznaka za nižje plemstvo na Poljskem in v Litvi, ki je imelo v lasti majhne zemljiške posesti. Šlahta je izhajala iz viteškega sloja, ki je užival med drugimi privilegiji tudi davčno prostost, pravice do viteških posesti in visokih služb. Imeli so tudi sedež in glas v sejmu, poljskem državnem zboru, odločilen vpliv so imeli pri volitvah poljskih kraljev in pravico veta pri zakonodaji, ki jo je imel vsak član državnega zbora.

Značilnosti in zgodovina

Plemstvo je bilo sestavljeno iz več kategorij plemstva, od velikih posestnikov – magnatov do zelo revnih, ki so živeli kot navadni državljani.

Od sredine 15. stoletja so plemstvu vrsta monarhov nenehno podeljevala nove privilegije, od leta 1493 pa je bilo uvedeno redno zasedanje sejma, katerega člani so bili tako magnati kot drugi člani plemstva. Od leta 1505 so morali monarhi za vsak zakon pridobiti soglasje sejma.

S tem je nastal politični sistem Rzeczpospolita, v katerem je plemstvo postopoma širilo svoj vpliv, tako da je od leta 1572 dobilo pravico do izvolitve kralja (vsak plemič je lahko sodeloval na volitvah.

Velika prelomnica je bilo leto 1652, ko je vsak član sejma dobil pravico do liberum veta in s tem pravico do blokiranja katerega koli zakonodajnega predloga. Od takrat je plemstvo praktično prevzelo nadzor nad državo, a konec 17. stoletja je njegov sistem vladanja začel razpadati, saj je postal glavni razlog za oslabitev Poljsko-litovske zveze v drugi polovici 18. stoletja.

V 18. stoletju je plemstvo predstavljalo 6-10 % celotnega prebivalstva Poljsko-litovske zveze. Od tega je bilo približno 17 % magnatov, ki so imeli v lasti vsaj 1 vas, približno 60 % jih je bilo lastnikov majhnih kmetij, celo policistov, preostali pa so se ukvarjali z nekim drugim poslom, vendar ničemur, kar bi bilo povezano z ... državo.

Po delitvi Poljske je plemstvo izgubilo svoje prejšnje politične privilegije, vendar mu je lastništvo zemlje še vedno zagotavljalo prevladujoč položaj v družbi. Hkrati se je njihovo število v regijah, vključenih v prorusko Kongresno Poljsko, znatno zmanjšalo po kampanji za vzpostavitev njihove legitimnosti, ki se je začela leta 1773. Njihovo število se je zmanjšalo tudi zaradi deportacij zaradi sodelovanja v neuspelih vstajah – tako da se je okoli leta 1761, ko se je kampanja končala, njihov odstotek znižal na približno 1,7 %.

Upad pomena plemstva se je nadaljeval konec 19. stoletja, skupaj z razvojem kapitalističnih odnosov na Poljskem pa je dober del plemstva našel zaposlitev v mestih, bolj ali manj v intelektualnih poklicih.

Aristokracijo je ukinila ustava februarja 1921.

Zunanje povezave

• Szlachta w Polsce (poljsko)