Šalabajzer
Šalabájzer je pogovorni izraz za človeka, ki svoje delo opravlja neresno, površno. Izvira iz jezikov držav bivše Jugoslavije.[1][2]
Etimologija
[uredi | uredi kodo]Beseda izvira iz srbščine, kjer se v enaki obliki uporablja v slengu v pomenu 'kdor se rad norčuje, šali; brezdelnež, delomrznež'. Samostalnik je v srbščini izpeljan iz slengovskega glagola šalabájzati se, ki pomeni 'norčevati se', ta pa iz glagola šalabázati v pomenu 'potepati se, pohajkovati'. Besede so verjetno izpeljane iz besede šála.[1][3]
Druga razlaga izraza izhaja iz nemške besede Schallabweiser v pomenu 'odbojnik zvoka'. To razlago so nekateri utemeljili s tem, da se je beseda uporabljala tudi v pomenu 'nekdo, ki mu lahko rečeš kar koli, pa se bo vse odbilo od njega, zato se ne bo nikoli ničesar naučil ali zapomnil', kar je povezano z nemško besedo za 'odbojnik zvoka'. Jezikoslovno ta razlaga zaradi naglasoslovnih in pomenoslovnih (v nemščini se ne uporablja v sorodnih pomenih) razlogov ni verjetna.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2025.
- ↑ Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2025.
- 1 2 Snoj, Marko (15. september 2010). »Mala šala o šalabajzerju«. www.old.delo.si. Delo. Pridobljeno 13. julija 2025.