Šalabajzer

Šalabajzer je izraz oziroma oznaka za človeka, ki izvira iz jezikov držav bivše Jugoslavije, zaradi skupne preteklosti pa je našel domovinsko pravico tudi v slovenščini.

Šalabajzer kot oznaka je v osnovi negativna in v grobem pomeni nesposobnega človeka, osebo, ki nima niti najmanjše sposobnosti za neko opravilo. V tem smislu se lahko nanaša na sicer sposobnega človeka (denimo odvetnik), ki pa na nekem drugem področju (denimo pri spoštovanju dogovorjene ure) ni zanesljiv.

V splošnem pogovornem jeziku se je med mlajšo generacijo (ki še ohranja stik s tradicijo oziroma kulturnim izročilom bivše Jugoslavije ali pa se je vsaj zaveda) izraz ohranil tudi v pozitivnem smislu šaljivega pozdrava znancev - a ta isti pozdrav lahko pri neznani osebi pomeni zgoraj navedeni negativni pomen.

Beseda zelo verjetno izvira iz izraza "šalabakser", ki ima v hrvaškem slengu enak pomen kot slovenski slengovski izraz "plonk-ceglc", torej listek za prepisovanje. Šalabajzer tako pomeni osebo, ki sama ni sposobna kvalitetnega dela ali ravnanja.

Druga razlaga izraza izhaja iz nemške besede "Schallabweiser" ali "odbojnik zvoka". Čeprav je ob rob televizijski oddaji nastal zapis o izvoru besede v glavnem slovenskem dnevniku, je verjetno beseda vseeno prevzeta iz srbskega jezika, tam pa je "odbojnik zvoka" uporabljen verjetno zaradi popolne nesposobnosti osebe s tem poimenovanjem razen za to, da poslušalca "zaščiti pred hrupom". Šalabajzer bi v tem smislu v srbskem jeziku lahko pomenil "osebo, ki jo lahko uporabiš le za zvočni zaslon, saj je nesposobna drugega, kot da ti omili udar hrupa".