Črni tulipan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Črni tulipan  
Subjekt slovenska književnost
Žanr zgodovinski roman
Vrsta medija tisk (trda vezava)
Klasifikacija

Zgodovinski roman Črni tulipan je nastal izpod peresa avtorja Alexandra Dumasa.

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Zgodba opisuje dramatično obdobje nizozemske zgodovine leta 1672. Brata de Witt sta načrtovala republiko in prekinitev dednega nasledstva princa Viljama Orlanskega. Princ in njegovi pristaši so proti njima naščuvali ljudstvo, da ju je kruto umorilo. Pomembno listino sta pred tem shranila pri svojem kumiču Corneliusu van Baerlu. V Dordrechtu je živel premožen doktor Cornelius van Baerlu, ki se je povsem posvetil gojenju tulipanov. Z veliko ljubeznijo je skrbel za tulipane in uspelo mu je vzgojiti črni tulipan. Imel pa je zelo zavistnega in hudobnega soseda Izaka Bokstela, prav tako vrtnarja, ki je stalno oprezal za njim. Svoje delo je povsem zanemaril, ugotovil je, da je Corneliusu uspelo vzgojiti črni tulipan. Na vsak način mu ga je poizkušal ukrasti, saj je bila za tistega, ki bi mu uspelo vzgojiti črni tulipan razpisana visoka nagrada Haarlemskega vrtnarskega društva. Budnemu očesu zavistnega Bokstela ni ušel trenutek, ko je Cornelius van Baerl sprejel pismo. Bokstel je uganil, da gre za politično vsebino in v ugodnem trenutku je zatožil gojitelja tulipanov oblasti, ki ga je takoj zaprla. Uspelo mu je vzeti s seboj največji zaklad tri sadike črnega tulipana. V zaporu je spoznal lepo, pametno in dobro ječarjevo hčer Rozo. Med njima se je stkala zaupljiva in spoštljiva ljubezenska vez. Cornelius van Baerl je bil najprej obsojen na smrt nato pa ga je princ Viljem Orlasnki pomilostil na dosmrtno ječo. Zavistni sosed je Corneliusu sledil v zapor in z različnimi zvijačami skušal priti do sadik črnega tulipana. To mu je uspelo tik preden je uspelo Rozi odnesti cvetlico predsedniku vrtnarskega društva v Haarlemu. Ukradel je črni tulipan in komisijo prepričal, da ga je on vzgojil. Rozi je uspelo dokazati resnico in s tem tudi dokazati nedolžnost Corneliusa. Spletkarskega zavistneža Bokstelja je zadela kap ob spoznanju, da je bil ves njegov zlobni trud zamanj. Cornelius in Roza sta nato srečno živela in gojila tulipane. Roman je še vedno zanimivo, poučno branje, ki bralca umetniško obogati. Poleg zgodovinske vrednosti podaja tudi moralno sporočilo, da zavist in pohlep na koncu uničita tistega, ki se jim prepusti. Na drugi stani je iskrena ljubezen kos težkim preizkušnjam in oviram in na koncu slavi zasluženo zmago.