Človeškost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Človeškost je podspol, ki se kaže v nasprotju med uporabo zaimkov kdo (tudi nekdo, nihče, marsikdo, vsakdo …) in kaj (nekaj, nič …).

To pomeni, da se prva serija zaimkov lahko nanaša na človeka ali na vse »človekoliko«:

Kdo pride? Pride Ana, profesorica, škrat, snežak …

Druga skupina pa je vezana na vse slovnično neživo:

Kaj leži tam? Tam leži Šempeter, pes, ravnilo, Julijske Alpe, džungla …

Opomba: Ko opredeljujemo lastnosti, značilnosti, poklice, … živih in to počnemo s pomočjo povedkovega določila, ki je samostalnik, se to povedkovo določilo obnaša kot neživo (čeprav je tisti, na katerega se nanaša, živ):

Kaj je Zofka? Zofka je šivilja.

Kaj je Miran? Miran je urednik.

Vira[uredi | uredi kodo]

  • Toporišič, Jože. Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja, 2000. 266–267.
  • Toporišič, Jože. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.