Česnovka
| Česnovka | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 M. alliaceus
|
||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
| Marasmius alliaceus (Jacq.) Fr. (1838) |
Česnovka (znanstveno ime Marasmius alliaceus)je gliva z užitno gobo, ki spada v družino sehličark.
Opis[uredi | uredi kodo]
Ime je gliva dobila po značilnem vonju po česnu. Klobuk je pri mladih primerkih zvonast, kasneje pa postane izbočen in po večini zvihan[1]. Klobuk odraslih gob ima premer od 2 do 4 cm in ima tanko kožico. Barva klobuka je okrasta, lahko pa tudi meseno rdečkasta ali celo peščena. Lističi so belkasti, debeli in razmaknjeni. Ob betu so rahlo pritrjeni. Trosni prah je bele barve. Bet je žilav, gol in gladek, dolg pa je lahko do 15 cm in ima premer do 3 mm. Barva beta je svetlo rdeče rjava[2][3][4].
Razširjenost in uporabnost[uredi | uredi kodo]
Česnovka raste v velikih skupinah, najpogosteje v bukovih gozdovih. Zaradi močnega vonja po česnu se največ uporablja kot začimbna goba. Pojavlja se od zgodnjega poletja do jeseni. Česnovko lahko zamenjamo s sorodno vrsto M. scorodonius, ki pa ima svetleč rdeč bet. Podobna vrsta je rudi M. prasiosmus (synonym: M. querceus) ki ima bet podobne barve kot česnovka, vendar pa ima ta vrsta klobuk bolj škrlatne barve, okus pa je izrazito pekoč.[2].
Reference[uredi | uredi kodo]
|
||||||||||||||||
- ^ Garnweidner, E. (1989). Gobe. Ljubljana: Cankarjeva založba.
- ^ 2,0 2,1 Régis Courtecuisse, Bernard Duhem : Guide des champignons de France et d'Europe (Delachaux & Niestlé, 1994-2000) ISBN 2-603-00953-2
- ^ Marcel Bon: The Mushrooms and Toadstools of Britain and North-Western Europe Hodder & Stoughton ISBN 0-340-39935-X.
- ^ Meinhard Moser, prevod Simon Plant: Keys to Agarics and Boleti (Roger Phillips 1983) ISBN 0-9508486-0-3
