Wikipedija:Peskovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Peskovnik
Peskovnik is located in Slovenija
Peskovnik
Peskovnik
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°30′47.97″N 15°38′3.37″E / 46.513325°N 15.6342694°E / 46.513325; 15.6342694Koordinati: 46°30′47.97″N 15°38′3.37″E / 46.513325°N 15.6342694°E / 46.513325; 15.6342694
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Podravska regija
Tradicionalna pokrajina Štajerska (pokrajina)
Občina Maribor
Nadmorska višina 303,2 m
Prebivalstvo
 • Skupno 1.407 leta 2.003
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 2000 Maribor
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Razvanje je naselje v Mestni občini Maribor.

Razvanje leži na jugovzhodnem delu občine Maribor, ob vznožju Pohorja. Po svoji legi, po kmetijskih zemljiščih, gozdovih, individualnih hišah z vrtovi še vedno daje podobo mirnega suburbanega naselja.

Razvanje, majhno primestno naselje oz. vasica z dolgo in bogato zgodovino, vpeta med predalpski (Pohorje) in panonski svet (Dravsko polje), ki leži na jugovzhodnem delu občine Maribor.

Nekoč idilična podpohorska kmetijska vasica, je danes sestavni del mesta, vendar po svoji legi, kmetijskih zemljiščih, gozdovih, individualnih hišah z vrtovi, še vedno daje podobo mirne podeželske vasi. Tukaj ni industrije in mestnega vrveža, ljudje so navezani na svoj kraj in z njim tudi živijo.V kraju je šola, vrtec, cerkev in zadostno število trgovin in delavnic z raznimi obrtmi ter le en industrijski obrat. Ob Domu krajanov - Gasilskem domu in Športnemu društvu so športna igrišča za rekreacijo in družabna srečanja krajanov.


Zgodovina Razvanja[uredi | uredi kodo]

Mlajša kamena doba[uredi | uredi kodo]

Bogata arheološka najdišča govore, da so se prvi ljudje tod naselili najbrž že ob koncu mlajše kamene dobe pred 4000 leti. Najdeni so bili ostanki kamnitega orodja (sekire, kopače, kladiva, dleta) in bronasti predmeti (sekire, sulične osti, meči).


Starejša in mlajša železna doba[uredi | uredi kodo]

Slika:Najdbe poštela.png
Najdbe Poštele

Zaradi strateške lege so se nekatera plemena iz razvanjskega okoliša v 8. stoletju pr. n. št. naselila na pohorskem grebenu med Razvanjem in Radvanjem. Omenjeno območje, Poštelo, so utrdili v gradišče, na ravnici pod njo, pa so pričeli umrle pokopavati v glinastih žarah vse do opustošenja v 5 stoletju pr.n.št. ko je po vpadih Skitov ponovno opustela. Gomile iz starejse zelezne dobe so glavna arheoloska znamenitost tudi ob vznozju Pohorja v Razvanju in Pivoli. V 2. stoletju pr. n. št. so Poštelo ponovno naselili Kelti, ki so tudi prvo znano ljudstvo na tem območju, ki je ostalo vse do konca 1. stoletja n. št.

Poštela je danes 6 hektarjev veliko prazgodovinsko gradišče, ki ga obdaja kilometer dolg nasip. V gornjem delu je odkritih 14 kamnitih temeljev koč z enim ali dvema prostoroma ter ognjišči, ohranjen pa je tudi v skalna tla izkopan vodni zbiralnik.

Slika:Poštela z gomilnim grobiščem.jpg
Lokacija Poštele in gomilnih grobišč v Razvanju


Rimska doba[uredi | uredi kodo]

Slika:Poselitev v rimski dobi.jpg
Okoliš Razvanja v Rimski dobi

O Rimskem obdobju , ki je sledilo do cca. 6 stoletja pričajo v okolici Razvanja odkrite podeželske hiše ( npr. Villa Rustica pri kapelici ob križanju izgonskega potoka in hitre ceste v Razvanju ) ter gomile z grobnicami. Na nobenem teh kamnov pa ni sledov nekdanjih napisov, zato ne vemo za imena rimskih prebivalcev teh krajev. Ta so se ohranila le na žrtvenikih Eponi na Betnavi trgovskemu božanstvu Merkurju in perzijskemu božanstvu Mitri kar je zanimiv dokaz, da je tudi v tem okolišu bilo dovolj vernikov tega vzhodnjaškega božanstva ki so mu nekje v hoško-razvanjskem prostoru zgradili celo svetišče .


Zgodnji srednji vek[uredi | uredi kodo]

0 slovanskih naseljencih razvanjskega kraja ki so se priselili v 6 stoletju še ni zanesljivih arheoloskih ostalin ne grobov in ne ostankov prvih koč. Morebiti se je tod res uveljavil kak slovenski starosta, če je pravilna domneva, da je bil na mestu Pohorskega dvora najprej slovenski gradec. Za to bi govorili tudi nekateri železni izdelki v Kosovi gomili v Razvanju ( locirana 30 m Z od obračališča avtobusa), ki pa še ni raziskana.

Izvor imena in poimenovanje[uredi | uredi kodo]

Daritveni dokument iz l.985

Ostanki Rimskih ruševin bi lahko potrjevali mnenje da izhaja prvotno ime kraja od tod najdenih Razvalin.

Arheološko dediščino kraja pa potrjuje tudi današnji cerkveni patron Sv.Mihael, ki so ga navadno častili v krajih z starimi poganskimi svetišči. Leta 985 se konča arheološka preteklost kraja Razvanje, saj je 17. oktobra rimsko-nemški kralj Otton III (nemški naziv : Otto III. (HRR)) ( (*980 Nemčija †1002 Italija) v Ettenstattu podpisal listino, s katero podeljuje zemljo in 15 kraljevskih kmetij v Razvanju podaniku Rahvinu; gre za prvi dokument, v katerem se pojavi ime RAZUUAI – Razvanje. Kot zanimivost lahko omenim, da smo 17. oktobra 1985 praznovali 1000-letnico našega kraja in si ta datum izbrali tudi za krajevni praznik.


Cerkev Sv.Mihaela[uredi | uredi kodo]

Slika:Cerkev sv.Mihaela Razvanje - Zidava.jpg
Razvanjska Cerkev skozi stoletja

V 11. stoletju so zgradili prvi del cerkve Sv. Mihaela v Razvanju ( tedaj RAZWEI), ki je še danes dragocen arhitekturni spomenik časa, saj je najstarejša ohranjena stavba v Podravju, ki je še v funkciji in služi svojemu prvotnemu namenu ter je bila dograjevana skozi stoletja. Cerkev skriva za svojo skromno podobo konceptne prvine, ki segajo do začetkov gradbenega snovanja na tem območju in spada med naše najstarejše in najpomembnejše arhitektonske spomenike, ki segajo zagotovo v 11. stoletje. V najstarejši fazi je njena stavba obsegala samo okoli tri metre nižjo pravokotno dvorano, pokrito s štirikapno zatrepasto streho, ki je služila za posvetne in kultne namene ter se je šele po preselitvi mejnih grofov v Maribor prelevila v pravo cerkev, s tem da je dobila enako visoko apsido polkrožne oblike ter ob majhni povišavi ladje obe njeni trikotni fasadni čeli in sedlasto streho. Iz prve gradbene faze je ohranjen del zahodne, vsa južna in precej vzhodne stene, V 1. polovici 16. stoletja so ladjo najprej za slaba dva metra razširili proti severu, jo dvignili za okoli en meter (kar dokazuje njena vzhodna stena na severni strani presbiterija in strešna sled na zvoniku) ter jo ravno stropali. Nato so podrli večino prvotne zahodne fasade in vanjo vgradili zvonik ter končno odstranili še staro apsido in jo nadomestili s sedanjim 5/8 presbiterijem, ki so ga višinsko izravnali s takratno višino ladje (kar dokazuje njuna nekdanja povezava v prezidani čelni steni). Ob tej priliki je ladja dobila nov glavni in stranski portal, nov slavolok (zaradi katerega so morali osredje vzhodnega cela zazidati ali na novo pozidati) in nova okna dve v južni in eno v vzhodni steni, zvonik pa pazduhast portal, ki je vodil iz njega na ladjino podstrešje, sedaj pa sluzi za povezavo med zvonikom in pevsko emporo. Okoli leta 1700 so koncno dvignili ladjo za okoli dva metra, jo banjasto obokali s pomočjo notranjih nosilcev in sosvodnic, ji vzidali pevsko em­pore, pocivajoco na dveh toskanskih stebrih in k njeni severni steni prizidali pritlicno zakristijo. Taka je cerkev ostala do danes, majhna in skromna, vendar impresivna zaradi svoje izbrane lege.

Visoki in pozni srednji vek[uredi | uredi kodo]

V visokem in poznem srednjem veku je Razvanje pripadalo različnim fevdalnim ali cerkvenim gospodom bližnjih dvorcev, samostanov ali župnišč. Razvanje ( tedaj RAZEI) je bilo v začetku 12. stoletja del mejne grofije frankovske države. To obdobje zaznamuje nastanek dvora Razvanje (Rosswein), ki je bil sprva last šentpavelskega samostana, nato pa se je menjalo kar nekaj lastnikov, vse do leta 1416, ko je Katarina Fuchsberger prodala razvanjski dvor gospodom Ptujskim, ki so dvor priključili Hompošu. Danes ima dvor Razvanje status izginulega objekta.

Leta 1532 so Razvanje ( tedaj RASWAN )zadnjič prizadeli Turki , ki so se vračali iz poskusa zadnje osvojitve Dunaja in jih je vodil veliki vezir Ibrahim Paša. Leta 1635 so v objemu velikega Kmečkega upora Tattenbahovi spuntani podložniki polastili gradu .

Renesansa in obdobje do 19 stoletja[uredi | uredi kodo]

Slika:Cerkev Sv. Mihaela -Danes.jpg
Cerkev Sv.Mihaela v Razvanju - 1000 let obstoja

Med 1640 in 1650 naletimo v matrikah na 36 razvanjskih priimkov. To so bili: Arhar, Audi, Breznik, Cimerman, Cuker, Fablic, Frank, Gajst, Gorjup, Hajnc, Haloznik, Kemeter, Koblic, Kranjc, Kselman, Kuner, Kurnik, Letic, Mandl, Marine!, Murko, Narat, Perko, Pipan, Potocnik, Ramsak, Robie, Smekar, Sisko, Soe, Stromar, Sumas, Svarc, Valant, Vauda, Volt. Ob koncu 17 stoletja so v Razvanju živeli podložniki Pohorskega Dvora , Melja,Hočkega in Limbuškega župnišča , Radvanja in obpolskavskega Frajštajna.


19. in 20. stoletje[uredi | uredi kodo]

19. stoletje[uredi | uredi kodo]

V Razvanju je l. 1886 Friederich Wilhelm Raiffeisen ((*1818-†1888 )ustanovil prvo Avstoogrsko bančno kooperacijo , ki jo danes poznamo kot Raiffeisen Bank.

Zgodovino šole v Razvanju pričnemo beležiti leta 1883, ko je začela nastajati šolska kronika ob gradnji poslopja. Lokacija je bila določena na veliki gomili, od koder je lep razgled vse do mesta. Šola je bila predana svojemu namenu 16. novembra 1884. Za Razvanje in njegovo okolico je bil dogodek velik praznik. Pouk se je v šoli pričel že 17. novembra 1884, in sicer v nemškem jeziku .

Obdobje od l.1900 do konca 1 svetovne vojne[uredi | uredi kodo]

Otvoritev gasilskega doma Razvanje l. 1905
Razvanje Začetek 20. stoletja - kapelica pri današnji gostilni Planinc v ozadju

Leta 1905 je bilo ustanovljeno gasilsko društvo Razvanje , ki uspešno deluje tudi danes in je z šolo eno izmed gonilnih sil družbenega življenja v Razvanju.

V pričetku 20 stoletja so v Razvanju nasajene eksotične rastline. Nasad se nahaja v okolici propadajoče Kunove vile v Razvanju, kjer raste precej dendrološko zanimivih dreves, med njimi štiri močvirke z obsegi in višinami 400 cm/ 22m, 358cm/25m,340cm/26m in 365 cm/29m; divji kostanj, dva kleka, kanadska čuga. Nedaleč od vile je tudi z drevjem obraščen ribnik z otočkom.


Obdobje po koncu 1 svetovne vojne do 1941[uredi | uredi kodo]

Od l. 1920 je pouk v šoli potekal v Slovenskem jeziku.

2. svetovna vojna[uredi | uredi kodo]

Z pričetkom okupacije Aprila 1941 so šolo za nedoločen čas ukinili. 30. aprila je slovenska šolska uprava morala šolo predati nemški upravi. Z novim šolskim letom 1941/1942 je sledila prepoved slovenskega jezika in pouk je potekal v nemškem jeziku .Sankcije zoper kršitelje so bile rigorozne od izgona do koncentracijskih taborišč in usmrtitev. Nacistična Štajerska domovinska zveza ( nemško : Steirischer Heimatbund) je imela v Razvanju celico katere vodja je bil nemčur Franc Kocijančič , ki je s svojim delovanjem pomoril in poslal v internacijo Razvanjčane , ki se niso uklonili nacističnemu terorju. Po osvoboditvi je 18. julija 1945. je bilo po dolgem času v šoli spet slišati slovensko besedo.

Med drugo svetovno vojno je bilo območje Razvanja z okolico zaradi geostrateške lege Maribora tarča letalskih napadov zavezniških sil , ki pa na srečo niso bila usmerjena na naseljeno območje Razvanja , temveč tik ob njem o čemer so do l. 1990 pričali bombni lijaki tik za prvimi Razvanjskimi hišami na polju proti Teznem (t.i. Ledini). Tarča napadov je bilo Tezensko želežniško pretovarišče in nacistična tovarna letalskih motorjev ( danes območje "TAM"). Maribor je bil najbolj bombardirano mesto na območju Jugoslavije na katerega je v 29 napadih zavezniških letal bilo odvrženih 2980 ton bomb.Na fotografiji v prilogi so s točkami označena mesta padcev bomb v napadu 13.2.1945, tudi tistih v Betnavskem gozdu , kjer se po "jamah" generacije mladih Mariborčanov in Razvanjčanov s kolesi adrenalinsko vozijo že desetletja.

Slika:Razvanje iz zraka 1945-2010.jpg
Zračni posnetek Razvanja med bombardiranjem zaveznikov 13.2.1945 in primerjava z današnjim Razvanjem

Obdobje po 2. svetovni vojni[uredi | uredi kodo]

Razvanje je po 2. svetovni vojni doživelo silovito povečanje prebivalstva kar je predvsem povezano z industrijskim razvojem in zazcvetom Maribora kot enega od središč industrijalizacije Slovenije in tedanje Jugoslavije. Prebivalstvo se je spremenilo iz pretežno kmečkega v delavskega in okolje se je urbaniziralo. Leta 1979 so v sklopu 1. kiparske kolonije v Razvanju nastale lesene kiparske skulpture, štiri leta kasneje pa še skulpture iz nerjaveče pločevine, ki so za dekoracijo razmeščene po kraju. Na domu krajanov je leta 1985 akademski slikar Slavko Kores ustvaril stensko dekoracijo – zgraffito, pred domom pa stoji granitni kamen v spomin na 1000-letnico kraja.

Društva[uredi | uredi kodo]

Gasilsko Društvo[uredi | uredi kodo]

Društvo Upokojencev[uredi | uredi kodo]

Športno Društvo[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Povezave[uredi | uredi kodo]

Google



Rdeča
— Barvne koordinate —
Šestnajstiški trojček #FF0000
RGBb (r, g, b) (255, 0, 0)
HSV (h, s, v) (0°, 100%, 100%)
Vir [navedi vir]
b: Normalizirano na [0–255] (bajt)
Bela
— Barvne koordinate —
Šestnajstiški trojček #FFFFFF
RGBb (r, g, b) (255, 255, 255)
HSV (h, s, v) (100°, 100%, 100%)
Vir [navedi vir]
b: Normalizirano na [0–255] (bajt)

rjasto rdeča

Rjasto rdeča
— Barvne koordinate —
Šestnajstiški trojček #B7410E
RGBb (r, g, b) (183, 65, 14)
HSV (h, s, v) (18°, 92%, 72%)
Vir [navedi vir]
b: Normalizirano na [0–255] (bajt)