Wikipedija:Peskovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Finančna pismenost[uredi | uredi kodo]

Pismenost je trajno razvijajoča se zmožnost posameznikov, da uporabljajo družbeno dogovorjene sisteme simbolov za sprejemanje, razumevanje, tvorjenje in uporabo besedil za življenje v družini, šoli na delovnem mestu in v družbi. Pridobljeno znanje in spretnosti ter razvite sposobnosti posamezniku omogočajo uspešno in ustvarjalno osebnostno rast ter odgovorno delovanje v poklicnem in družbenem življenju” (Nacionalna komisija za razvoj pismenosti. 2006). Pismenost se deli na mnogotere pismenosti. Ena izmed the pismenosti je finančna pismenost, ki predstavlja sposobnost uspešnega ravnanja z denarjem. To vključuje razumevanje pomena in delovanja denarja, sposobnost izbiranja racionalnih investicij ter iskanja virov prihodka. Nekateri avtorji jo definirajo kot: “sposobnost branja, analiziranja, upravljanja in komuniciranja o osebnih finančnih pogojih, kateri vplivajo na materialno blagostanje. Vključuje tudi sposobnost sprejemanja finančnih odločitev, razpravljanja o denarju in finančnih temah brez nelagodja (ali kljub temu), načrtovanja za prihodnost in kompetentnega odzivanja na življenjske dogodke, ki zaznamujejo vsakodnevne finančne odločitve, vključujoč dogodke v gospodarstvu na splošno« (PRI, 2004).[1]


Povezani pojmi:[uredi | uredi kodo]

Osebni stečaj[uredi | uredi kodo]

Osebni stečaj je posledica prezadolženosti, katere vzrok je finančna nepismenost. Osebni stečaj omogoča razbremenitev dolžnika, ki ne opravlja nobene pridobitvene dejavnosti. Je prilagojena oblika klasičnega stečajnega postopka, značilnega za podjetja, ki zaidejo v finančne težave[2].


Finančno izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Finančno izobraževanje je proces kjer uporabnik izboljša svoje znanje in razumevanje na področju finančnega managementa. Uporabniku pomaga bolje razumeti zahteve, pogoje in nevarnosti trga. Posameznika usposobi za prepoznavanje dobrih in slabih naložb na podlagi podanih informacij, kot tudi za iskanje strokovne pomoči na tem področju. Finančno izobraževanje se je razvilo na podlagi mnogih raziskav finančne pismenosti po svetu. Te raziskave so pokazale, da ima velika večina oseb težave s splošno finančno pismenostjo (Atkinson in Messy, 2012)[3].

Finančna pismenost v Sloveniji in Evropi[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji temeljite raziskave o finančni pismenosti poleg PISE še ni bilo. Edina raziskava, ki se je posvetila finančni pismenosti je opravila spletna stran mojepremoženje.com. Na podlagi te raziskave so ugotovili, da sta finančno pismena le 2% anketiranih, 39% anketiranih je delno finančno pismenih, nepismenih pa je skoraj 59% anketiranih. Primerjalna raziskava Evropske komisije (Osnutek poročila o varstvu potrošnikov 2008)[4] je pokazala, da je Slovenija poleg Bolgarije, Latvije in Romunije edina, ki nima programov za finančno opismenjevanje. V evropi aktivno sprejemajo načrte za poučevanje finančne pismenosti. V izobraževanje želijo vključiti tudi najmlajše prebivalce.[5]

Sodobne raziskave:[uredi | uredi kodo]

PISA (Programme for International Student Assessment) je program ki poteka pod okriljem OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development ). PISA zbira kognitivne in druge podatke o 15-letnikih v številnih državah in gospodarstvih. Tako lahko ponudi bogat nabor primerljivih podatkov, ki jih lahko uporabijo oblikovalci politike in druge interesne skupine, da se lahko odločijo na podlagi zanesljivih podatkov. Mednarodno primerljivi podatki o finančni pismenosti lahko odgovorijo na vprašanji, kot sta »Kako so mladostniki pripravljeni na nove finančne sisteme, ki postajajo globalni in vse bolj kompleksni?« in »Iz katere države prihajajo dijaki, ki so najboljši na področju finančne pismenosti?« Leta 2012 so v potek preverjanja dodali tudi finančno pismenost. PISA ne preverja zgolj finančne pismenosti ki se jo učimo v šolah, temveč tudi pripravljenost mladih na življenje zunaj obveznga šolanja, predvsem pa njihovo sposobnost uporabe znanja in veščin na področju financ. Po opredelitvi v raziskavi PISA 2012 je finančna pismenost posameznikovo poznavanje in razumevanje finančnih pojmov in tveganj, vključuje pa tudi veščine, motivacijo in samozavest, da uporabi to poznavanje in razumevanje pri sprejemanju učinkovitih odločitev v različnih finančnih kontekstih, da izboljša finančne stanje posameznikov in družbe in da lahko sodeluje v ekonomskih odločitvah. Vsebinska področja preverjanja so bila denar in transakcije, načrtovanje in upravljanje financ, tveganje in dobiček ter finančni zemljevid. Leta 2012 je v raziskavi sodelovalo 1312 slovenskih 15-letnikov [6]. Primer naloge na testu finančne pismenosti: Na sliki je pet jabolk, zraven njih pa stoji velik zaboj jabolk. Pod sliko petih jabolk piše: “2,75 zeda za kilogram”, pod sliko zaboja pa piše: “22 zedov za 10-kilogramski zaboj”. Sledi pa trditev: “pri zaboju paradižnikov dobiš več za svoj denar kot pri posameznih paradižnikih”. Učenec pa mora navesti razlog, ki podpira to trditev. Druge naloge vključujejo področja kot so: Zavarovanje motornega kolesa, načrtovanje izdatkov, kraje bančnih podatkov, branje plačilne liste, branje grafov rasti delnic, nakupovanja na tržnici, načrtovanje izdatkov za potovanje, naročanje nove bančne kartice… [7]

Slovenski 15-letniki so pri finančni pismenosti dosegli podpovprečne rezultate (485 točk od povprečno 500 točk). Obenem pa je 90% slovenskih 15-letnikov odgovorilo, da že imajo bančni račun, kar je najvišji odstotek med vsemi 18 vključenimi državami[8].

  1. ^ PRI (Policy Research Initiative). 2004. Financial Capability and Poverty Discussion Paper. Prepared by Social and Enterprise Development Innovations for the PRI Project “New Approaches for Addressing Poverty and Exclusion.” Ottawa: PRI.
  2. ^ Petra, K., Barbara L, Karmen Z. (2008). Finančna (ne)pismenost med dijaki zaključnih letnikov šolskega centra velenje. Pridobljeno 22. 3. 2015, s http://mladiraziskovalci.scv.si/admin/file/oddane_naloge/988_378730_8_financna.pdf
  3. ^ Atkinson, A., & Messy F. (2012). Measuring Financial Literacy: Results of the OECD; OECD Publishing.
  4. ^ Evropski parlament: Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov (2008): Osnutek poročila o varstvu potrošnikov: izboljšanje izobraževanja potrošnikov in osveščenosti o posojilih. Pridobljeno 22. 3. 2015, s http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+REPORT+A6-2008-0393+0+DOC+XML+V0//SL
  5. ^ Nacionalna komisija za razvoj pismenosti. 2006. Nacionalna strategija za razvoj pismenosti. Pridobljeno 22.3.2015, s http://npp.acs.si/images/stories/PDF/nsrp.pdf
  6. ^ Pedagoški inštitut (2014) Rezultati preverjanja finančne pismenosti in reševanja problemsko zasnovanih nalog v okviru mednarodne raziskave PISA 2012. Pridobljeno 22. 3. 2015, s http://www.pei.si/UserFilesUpload/izjava%20za%20medije.pdf
  7. ^ Atkinson, A., & Messy F. (2012). Measuring Financial Literacy: Results of the OECD; OECD Publishing.
  8. ^ Klaudija Šterman Ivančič (ur.) (2013) izhodišča merjenja finančne pismenosti v raziskavi pisa 2012 s primeri nalog. Pridobljeno 22. 3. 2015, s http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/digitalna_knjiznica/Documenta_8_ISBN_978-961-270-196-3_PDF/978-961-270-196-3.pdf