Vu Ding
| Vu Ding 武丁 | |||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Portret kralja Vu Dinga v Sancai Tuhuiju | |||||||||||||
| Kralj dinastije Šang | |||||||||||||
| Vladanje | 1250 – 1192 pr. n. št. ali 1254 – 1197 pr. n. št. | ||||||||||||
| Predhodnik | Šjao Ji | ||||||||||||
| Naslednik | Dzu Geng | ||||||||||||
| Rojstvo | 13. stoletje pr. n. št. | ||||||||||||
| Smrt | 1192 pr. n. št. ali 1189 pr. n. št. ali 1197 pr. n. št. | ||||||||||||
| Zakonec | Fu Džing Fu Hao Fu Gui | ||||||||||||
| Potomci | Dzu Dži Dzu Geng Dzu Džja Šjao Čen Tao | ||||||||||||
| |||||||||||||
| Oče | Šjajo Ji | ||||||||||||
Vu Ding (kitajsko 武丁, pinjin Wǔ Dīng) z osebnim imenom Dzi Džao je bil kralj dinastije Šang, ki je vladal Kitajski okoli druge polovice 1200. let pr. n. št. Je najzgodnejša oseba v kitajski zgodovini, omenjena v sodobnih zapisih. V Letopisih dinastije Šang, ki so jih sestavili kasnejši zgodovinarji, je veljal na pol za legendo, dokler niso leta 1899 v ruševinah njegove prestolnice Jin blizu današnjega Aajanga odkrili napisov v orakeljski pisavi na kosteh iz časa njegove vladavine.[1] Kosti so bile z radiokarbonsko metodo datirane v obdobje 1254–1197 pr. n. št.[2]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Datiranje[uredi | uredi kodo]
Ker je Vu Ding najzgodnejši kitajski vladar, potrjen v sodobnih virih, je datiranje njegove vladavine zgodovinsko zelo zanimivo.
Po tradicionalni kronologiji je vladal od leta 1324–1266 pr. n. št.[3] V kembriški Zgodovini starodavne Kitajske se kot končni datum njegove vladavine navaja leto 1189 pr. n. št.[4] Kronološki projekt Šja–Šang–Džov (2000), ki ga sponzorira kitajska vlada, navaja, da je vladal v letih 1250–1192 pr. n. št. [5] Napisi šestindvajsetih orakeljskih vedeževanj iz kosti iz časa njegove vladavine so bili radiokarbonsko datirani v obdobje 1254–1197 pr. n. št. ± 10 let.[2]
Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]
Po izročilu iz kasnejšega obdobja mu je bilo v šestem letu očetove vladavine ukazano, naj živi v Heju (河) in študira pri Gan Panu (甘盤). Ta zgodnja leta, preživeta med navadnimi ljudmi, so mu omogočila, da se je seznanil z njihovimi vsakodnevnimi težavami.
Dokumenti[uredi | uredi kodo]
V Zapisih velikega zgodovinarja (Šidži) ga Sima Čjan omenja kot dvaindvajsetega kralja Šanga in naslednika svojega očeta Šjao Jija (小乙). Napisi na orakeljskih kosteh, ki so jih odkrili v Jinšuju, pravijo, da je bil enaindvajseti kralj Šanga.[6][7] Knjiga dokumentov pravi, da je bil ustoličen v letu dingvej (丁未) z Gan Panom (甘盤) kot prvim ministrom in v Jinu (殷) kot glavnem mestu.
Zvestobo sosednjih plemen je dosegel tako, da se je poročil s po eno ženo iz vsakega plemena. Orakeljski napisi na kosteh omenjajo nič manj kot štiriinšestdeset njegovih žena.[8]:464 Njegova priljubljena žena Fu Hao je po poroki služila kot vojaški general in visoka svečenica.[9] Njegova žena Fu Džing je bila verjetno odgovorna za nadzor kmetijstva, saj je bilo kmetijstvo tema, o kateri je najpogosteje vedeževala.[10]
Po Bambusnih letopisih je v petindvajsetem letu njegove vladavine v izgnanstvu umrl njegov sin Dzu Dži (祖己).
Po Knjigi dokumentov je v devetindvajsetem letu svojega vladanja v kraljevem templju vodil obrede v čast svojega prednika Da Jija (大乙), prvega kralja dinastije Šang. Razjezen zaradi prisotnosti divje kokoši, ki je stala na eni od obrednih bronastih posod, je obsodil svoje vazale in napisal razglas z naslovom Dan dodatnega žrtvovanja Gao Dzongu (高宗肜日).[11]
Po Bambusnih letopisih je dvaintridesetem letu svojega vladanja poslal vojake v Guj Fang (鬼方) in ga po treh letih bojevanja osvojil. Di (氐) in Čjang (羌) sta v Šang takoj poslala odposlance, da bi se pogajali o miru. Njegove vojske so v triinštiridesetem letu njegove vladavine osvojile Dapeng (大彭) in v petdesetem letu njegove vladavine Tunvej (豕韋). Kako so v povezavi s temi akcijami potekala vedeževanja, ni jasno. Na kosteh preročišča je Guj Fang omenjen samo enkrat, kampanji v Gong Fang in Tu Fang pa več sto krat.
Po vseh razpoložljivih virih, od katerih nobeden ni sodoben, je Vu Ding umrl v devetinpetdesetem letu svojega vladanja. V poznejši tradiciji na splošno velja za enega najboljših kraljev dinastije Šang. Nasledil ga je sin Dzu Geng (祖庚).
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Bai, Shouyi (2002). An Outline History of China. Beijing: Foreign Language Press. ISBN 7-119-02347-0.
- ↑ 2,0 2,1 Liu, Kexin; Wu, Xiaohong; Guo, Zhiyu; Yuan, Sixun; Ding, Xingfang; Fu, Dongpo; Pan, Yan (20. oktober 2020). »Radiocarbon Dating of Oracle Bones of the Late Shang Period in Ancient China«. Radiocarbon. Cambridge University Press. 63 (1): 155–175. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2022.
- ↑ S J Marshall (14. december 2015). The Mandate of Heaven: Hidden History in the Book of Changes. Taylor & Francis. str. 145. ISBN 978-1-317-84928-5.
- ↑ Keightley, David N. (1999). »The Shang: China's First Historical Dynasty«. V Michael Loewe; Edward Shaughnessy (ur.). Cambridge History of Ancient China. str. 240, Table 4.1.
- ↑ Thorp, Robert L. (2006). China in the Early Bronze Age: Shang Civilization. University of Pennsylvania Press. ISBN 0812239105.
- ↑ Theobald, Ulrich (2018). »The Shang Dynasty Rulers«. China Knowledge. Arhivirano iz spletišča dne 4. junija 2004. Pridobljeno 7. avgusta 2007.
- ↑ Eno, R (2006). »Shang Kingship And Shang Kinship« (PDF). Indiana University. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. aprila 2008. Pridobljeno 7. avgusta 2007.
- ↑ Allan, Sarah (2007). »Erlitou and the Formation of Chinese Civilization: Toward a New Paradigm«. The Journal of Asian Studies. Duke University Press. 66 (2): 461–496. JSTOR 20203165.
- ↑ »Woman General Fu Hao«. All China Women's Federation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. avgusta 2009. Pridobljeno 4. avgusta 2007.
- ↑ Zeng Wenqing (曾文清) (1993). 关于"司母戊""司母辛"大方鼎的"司"字质疑 [On the question of the si character on the Simuwu-Simuxin great square ding]. Huaihua Shizhuan Xuebao (v kitajščini). 21 (4): 71–73.
- ↑ »《高宗肜日 - Day of the Supplementary Sacrifice to Gao Zong》«. Chinese Text Project. Arhivirano iz spletišča dne 12. aprila 2014. Pridobljeno 17. julija 2022.
Vu Ding
| ||
| Predhodnik: Šjao Ji |
Kralj Kitajske 1250 – 1192 pr. n. št. ali 1254 – 1197 pr. n. št. |
Naslednik: Dzu Geng |