Uporabnik:PusnikNina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Radioterapija z zajemom nevtrona (NCT, BNCT)[uredi | uredi kodo]

Bor[uredi | uredi kodo]

Bor je edinstven nekovinski element, ki ima sposobnost kombiniranja s seboj in številnimi drugimi elementi. Kombinira se v spojine izjemne raznolikosti v strukturi in nenavadnih lastnosti. Bor obstaja v naravi, kot mešanica dveh stabilnih izotopov, 10B (19,8%) in 11B (80,2%); prvi ima izredno visok presek za zajem nevtronov (3.840 barnov), pri čemer proizvaja visokoenergijske delce alfa in odbija litijeva jedra. V petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja je odkritje borovih grozdov z izjemno visoko vsebnostjo bora, razširilo njihovo uporabo na različnih področjih, predvsem v medicinski kemiji, kot sredstva za radioaktivno označevanje in zdravljenje tumorjev. [1]

Radioterapija (RT)[uredi | uredi kodo]

RT je vrsta zdravljenja, pri kateri uporabljamo ionizirajoče sevanje za dosego terapevtskega učinka. Najpogosteje se uporablja za zdravljenje malignih tumorjev v onkologiji. Radioterapijo uporabljamo s kurativnim namenom, bolnika ozdraviti ali s paliativnim namenom, blažiti znake, ki jih povzroča maligna bolezen. Radioterapija je v primeru kurativnega zdravljenja, kombinirana z drugimi terapevtskimi načini, lahko pa predstavlja samostojen način zdravljenja, predvsem v paliativnih obravnavah bolnikov. [2]

Terapija z zajemom nevtronov (NCT)[uredi | uredi kodo]

NCT je vrsta radioterapije za zdravljenje lokalno invazivnih malignih tumorjev, kot so ponavljajoči se raki v predelu glave in vratu, kožni ekstrakutani melanomi ter primarni možganski tumorji. Snov, ki vsebuje bor, se vbrizga v krvno žilo in se zbira v tumorskih celicah. Pacient nato prejme radioterapijo z atomskimi delci, imenovanimi nevtroni. Nevtroni reagirajo z borom in ubijejo tumorske celice, pri tem ne poškodujejo normalnih celic. Terapija z zajemom borovih nevtronov se proučuje kot zdravljenje multiformnega glioblastoma in ponavljajočega se raka glave in vratu.[3]

Terapija z zajemom borovih nevtronov (BNCT)[uredi | uredi kodo]

BNCT je inovativna oblika radioterapije, ki ima potencial, da postane idealna oblika zdravljenja številnih vrst raka. [4] Temelji na jedrski reakciji med neradioaktivnim izotopom bor-10 (10B) in toplotnimi nevtroni nizke energije ali epitermalnimi nevtroni višje energije. Te ujamejo atomi 10B, kar povzroči nastanek delcev alfa (a) in atomov litija (Li). Delci α imajo visok linearni prenos energije (LET) in zelo kratke dolžine poti (≤10 µm). Te so približno enake premeru posamezne tumorske celice. Med vire sevanja, ki imajo visok LET, prištevamo delce alfa in beta, nevtrone, mezone; med tiste, ki pa imajo nizek LET pa spadajo žarki gama in X ter elektroni. [5] Teoretično je BNCT idealna vrsta radioterapije, ker je tako biološko kot fizično ciljno usmerjena. [6]

Splošne zahteve za dostavna sredstva za bor[uredi | uredi kodo]

Najpomembnejše zahteve za dostavno sredstvo BNCT so: nizka toksičnost, visok tumorski privzem (~20–50 μg 10B), relativno hiter očistek iz krvi in normalnih tkiv ter obstojnost v tumorju vsaj nekaj ur med nevtronskim obsevanjem. Raziskave o razvoju dostavnih sredstev, ki vsebujejo bor za BNCT je pred približno 50. leti začel Albert Soloway in njegovi sodelavci v splošni bolnišnici Massachusetts v Bostonu. [7]

Preiskave so temeljile na velikem številu nizkomolekularnih borovih spojin, iz katerih so nastala sredstva prve generacije. Edina dva sredstva za dostavo BNCT, ki se trenutno uporabljata v kliničnih preizkusih, sta natrijev merkaptoundekahidro-klozo dodekaborat (Na2B12H11SH), splošno znan kot natrijev borokaptat (BSH) in aminokislina (L)-4 dihidroksi-borilfenilalanin, ki vsebuje bor, znana kot boronofenilalanin ali BPA. Nobeno od teh sredstev ne izpolnjuje zgoraj navedenih meril, zato so bila raziskana sredstva druge in tretje generacije, ki vsebujejo enega ali več poliedrskih boranovih anionov ali karboranov. [8]

Sredstva za dostavo bora tretje generacije[uredi | uredi kodo]

Z večjo ozaveščenostjo o biokemičnih zahtevah in razvojem novih sintetičnih tehnik so se pojavila številna nova sredstva, ki vsebujejo bor. Glavni izziv za njihov razvoj je bila zahteva po selektivnem ciljanju tumorskih celic in dostavi terapevtskih koncentracij bora z normalnim privzemom in zadrževanjem tkiva. Še večji izziv kot pri malignomih na različnih anatomskih mestih, predstavlja učinkovito ubijanje celic glioblastoma v prisotnosti normalnega možganskega tkiva. Prizadevanja za izboljšanje selektivnosti nosilcev za dostavo bora so vključevala molekule, usmerjene na tumorje, kot so nenaravne aminokisline, poliamini, peptidi, beljakovine, protitelesa, nukleozidi, sladkorji, porfirini, liposomi in nanodelci. Nenaravne aminokisline z vsebnostjo bora, so bile raziskane tudi zaradi njihove večje presnovne stabilnosti v primerjavi z naravnimi.[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Vicente, M. G. H. »Editorial [Hot Topic: Boron in Medicinal Chemistry (Guest Editor: M.G.H. Vicente)]«. Anti-Cancer Agents in Medicinal Chemistry (v angleščini). Zv. 6, št. 2. str. 73–73. doi:10.2174/187152006776119162.
  2. ↑ Strojan, Primož; Hočevar, Marko; Rudolf, Zvonimir; Gorišek, Borut (18. april 2018). Onkologija: Učbenik za študente medicine. [object Object]. doi:10.25670/oi2018-001m.
  3. ↑ Barth, Rolf F.; H Vicente, MGraca; Harling, Otto K.; Kiger, WS; Riley, Kent J.; Binns, Peter J.; Wagner, Franz M.; Suzuki, Minoru; Aihara, Teruhito (29. avgust 2012). »Current status of boron neutron capture therapy of high grade gliomas and recurrent head and neck cancer«. Radiation Oncology. Zv. 7, št. 1. str. 146. doi:10.1186/1748-717X-7-146. ISSN 1748-717X. PMC 3583064. PMID 22929110.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: format PMC (povezava)
  4. ↑ Moss, Raymond L. (2014-06). »Critical review, with an optimistic outlook, on Boron Neutron Capture Therapy (BNCT)«. Applied Radiation and Isotopes. Zv. 88. str. 2–11. doi:10.1016/j.apradiso.2013.11.109. ISSN 0969-8043. {{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
  5. ↑ Strojan, Primož; Hočevar, Marko; Rudolf, Zvonimir; Gorišek, Borut (18. april 2018). Onkologija: Učbenik za študente medicine. [object Object]. doi:10.25670/oi2018-001m.
  6. ↑ Hiratsuka, Junichi; Kamitani, Nobuhiko; Tanaka, Ryo; Yoden, Eisaku; Tokiya, Ryuji; Suzuki, Minoru; Barth, Rolf F.; Ono, Koji (2018-12). »Boron neutron capture therapy for vulvar melanoma and genital extramammary Paget's disease with curative responses«. Cancer Communications (v angleščini). Zv. 38, št. 1. str. 1–10. doi:10.1186/s40880-018-0297-9. ISSN 2523-3548. PMC 6006671. PMID 29914570. {{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)Vzdrževanje CS1: format PMC (povezava)
  7. ↑ Barth, Rolf F.; Mi, Peng; Yang, Weilian (2018-12). »Boron delivery agents for neutron capture therapy of cancer«. Cancer Communications (v angleščini). Zv. 38, št. 1. str. 1–15. doi:10.1186/s40880-018-0299-7. ISSN 2523-3548. PMC 6006782. PMID 29914561. {{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)Vzdrževanje CS1: format PMC (povezava)
  8. ↑ Barth, Rolf F.; H Vicente, MGraca; Harling, Otto K.; Kiger, WS; Riley, Kent J.; Binns, Peter J.; Wagner, Franz M.; Suzuki, Minoru; Aihara, Teruhito (29. avgust 2012). »Current status of boron neutron capture therapy of high grade gliomas and recurrent head and neck cancer«. Radiation Oncology. Zv. 7, št. 1. str. 146. doi:10.1186/1748-717X-7-146. ISSN 1748-717X. PMC 3583064. PMID 22929110.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: format PMC (povezava)
  9. ↑ Barth, Rolf F.; Mi, Peng; Yang, Weilian (2018-12). »Boron delivery agents for neutron capture therapy of cancer«. Cancer Communications (v angleščini). Zv. 38, št. 1. str. 1–15. doi:10.1186/s40880-018-0299-7. ISSN 2523-3548. PMC 6006782. PMID 29914561. {{navedi revijo}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)Vzdrževanje CS1: format PMC (povezava)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabnik:PusnikNina&oldid=6213256«