Uporabnik:Patrik3689

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Spletne prevare. Globalnost interneta in njegov velik doseg ustvarjata številne priložnosti za raznovrstne prevare in potegavščine. V množici sporočil, ki vsakodnevno prispejo v naše e-poštne nabiralnike, najdemo tudi veliko dobronamernih opozoril o domnevnem virusu, ki naj bi na veliko pustošil po internetu, obvestila, ki nas prijazno opozarjajo na možnost zaslužka, če ga bomo posredovali vsaj desetim znancem.[1] Splet in informacijsko-komunikacijska tehnologija omogočata hitro in enostavno komunikacijo ter izvajanje ogromno število aktivnosti, med katere sodi tudi nakupovanje in elektronsko poslovanje. Spletno nakupovanje postaja vse bolj razširjena oblika potrošniških aktivnosti, pri tem pa so uporabniki spletnih storitev pogota tarča spletnih prevar. Pri uporabi spletnih storitev je zato potrebno biti pozoren na ponudbe, ki odstopajo od običajnih. Najbolj znane spletne prevare sodijo v področje t.i. Nigerijskih pisem Nigerijska pisma[2]. Poslana so po elektronski pošti, kjer nekdo v angleščini obvešča, da je npr. bogati stric (za katerega nikoli niste slišali) umrl in nekomu (najpogosteje prejemniku pisma) zapustil ogromno količino denarja. Edino kar je potrebno narediti, je plačilo akontacije. Na to vrsto spletne prevare je nasedlo ogromno ljudi, ki  so izgubili velike količine denarja. Sodi med najbolj donosne nigerijske gospodarske panoge. Nigerijci bi naj vsako leto pobrali od naivnih investitorjev za nekaj sto milijonov dolarjev. Samo v lanskem letu je število ''nigerijskih'' denarnih prevar naraslo za 900 odstotkov, povprečna "prevara" pa je znašala preko 6 tisoč dolarjev.[1] Veliko prevar je povezanih tudi z nakupom preko interneta, zaposlitvijo, romantičnimi povezavami, loterijskimi dobitki, itn. Drugo področje prevar sodi v t.i. Phishing[3], ki zajema prevare preko elektronskih sporočil, vendar ne gre za neposredne prošnje storilcev temveč zavajanje tarče in zlorab njenega zaupanja. Poleg omenjenih spletnih prevar poznamo še:   

  • Nakupovalne prevare[4], kjer se prevarant predstavi, kot kupec prodajalcu preko elektronskih sporočil in poda ponudbo za nakup. Nato za plačilo računa, ki ga je izdal prodajalec, uporabi ponarejene  ali ukradene kartice.
  • Zmaga na loteriji[5], zajema obvestilo pe elektronski pošti ali neki spletni strani, da smo zmagali na loteriji, ampak moramo plačati nekaj manjših stroškov, da bi se izvedlo procesiranje zmage oz. dobitka.
  • Pomoč po naravnih katastrofah[5], prevare se pojavijo v obliki elektronske pošte, kjer nas nekdo prosi za pomoč, saj je vse izgubil v neki naravni nesreči. Tu gre navadno za resnični dogodek, v sami elektronski pošti je velikokrat povezava na novice o tem dogodku. V realnosti pa pošiljatelj sporočila in prošnje nima nobene povezave z dogodkom in krajem oškodovanja.
  • Zmaga luksuznega potovanja[5], kjer gre za podobne prevare, kot pri zmagi na loteriji. Najbolj pogoste so v poletnih mesecih. V elektronski pošti dobimo obvestilo, da smo zadeli luksuzno potovanje ali križarjanje. Pri teh je na drugi strani dejansko potovanje, ampak ne tako, kot bi si mislili. Velikokrat je prevoz zastonj ali poceni, a ko pridemo na cilj se izkaže, da so cene v hotelu za katerega smo podpisali pogodbo izjemno visoke. Povrnitev stroškov seveda ni mogoča.

V današnjem obdobju je uporabnikom na voljo cela paleta programske opreme, ki  nam v neki meri zagotavlja varnost na internetu. V tovrstno programsko opremo uvrščamo antivirusne, antiadware, antispyware in preostale antimalware programske pakete, ki so na voljo brezplačno ali proti plačilu.  

Poznate so tudi pogoste potegavščine v katerih pridobivamo lažna opozorila o virusih, ki jih dobimo preko e-pošte. Vsebina sporočil je zelo podobna, skupno pa jim je to, da vas opozarjajo, da se v vašem računalniku nahaja nevaren virus (v zadnjem času prednjačita predvsem virusa Sulfnbk.exe in Jdbgmgr.exe), ki vam lahko onesposobi računalnik. Da bi preverili, če ste se okužili z virusom, vam "dobronamerno" svetujejo, da na svojem računalniku poiščete okuženo datoteko in jo nemudoma izbrišete. Trik je seveda v tem, da gre za povsem legitimno datoteko, ki ni virus, temveč del operacijskega sistema Windows, ki je pogoj za normalno delovanje vašega računalnika. Če uporabnik izbriše to datoteko, se seveda v delovanju operacijskega sistema pojavijo resne težave.[1]

Najpogostejše prevare            Delež     Povprečna izguba v dolarjih [1]

Spletne dražbe                         90%         478 $ 

Trgovsko blago                         5%           845 $ 

Nigerijske poslovne ponudbe    4%          6.542 $

Za zaščitu so nam ponujeni brezplačni programi, kot je

  • AVG AntiVirus. Preprečuje dostop virusima, vohunski programski opremi, kraji podatkov.[6]
  • Avast
  • Panda Cloud AntiVirus
  • Zone Alarm
  • Avira

In imamo programe ki se plačajo in so bolj poznani, ter sodijo za najboljše v letu 2015:

  • Ashampoo
  • BullGuard
  • Kaspersky AntiVirus
  • McAfee AntiVirus
  • BitDefender[7] 

--Patrik3689 (pogovor) 18:21, 16. januar 2015 (CET)

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 »Interent prevare in potegavščine«.
  2. »Common Fraud Schemes«.
  3. »O phishingu«.
  4. Tomažić, Albin (1.2015). »Spletne prevare« (PDF). {{navedi revijo}}: Sklic magazine potrebuje|magazine= (pomoč); Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč)
  5. 5,0 5,1 5,2 »Devet tipov najbolj pogostih spletnih prevar«.
  6. »AVG AntiVirus«.
  7. »The best antivirus for 2015«.