Uporabnik:Matjazraimondi/peskovnik
Tehnike obdelave suhega lesa na bonsajih[uredi | uredi kodo]
Bonsaj je Japonska umetnost ustvarjanja miniaturnih dreves, ki rastejo v posodah, podobna v nekaterih pogledih kitajski umetnosti penjing in Vietnamski umetnosti hòn non bộ. Japonska umetnost vzgoje bonsajev vsebuje mnogo posebnih izrazov in tehnik pri ustvarjanju bonsaja. Bistvo je ustvariti iluzijo starega izgleda drevesa, kar je glavno vodilo do uspeha. Ena izmed metod, da to dosežemo, je tehnika obdelave suhega lesa, katera ustvari obliko in ohrani linijo mrtvega lesa na bonsaju. Podobne metode obstajajo v drugih tradicijah, vendar ta članek govori o tradicionalni terminologiji suhega lesa, ki je v uporabi v japonski praksi obdelave bonsajev.
Smiselnost izdelave suhega lesa[uredi | uredi kodo]
Tehnike izdelave suhega lesa uporabljamo zaradi estetskih in praktičnih razlogov. Praktično, veliko izkopanih starih primerkov dreves iz narave ima mnogo suhega lesa. Suhi les se lahko pojavi tudi na vzgajanih drevesih zaradi veliko razlogov, vključno z odmrtjem veje, napadem škodljivcev ali zaradi različnih bolezni. Bonsajist lahko suhi les popolnoma ali pa delno odstrani, posledica je, da drevo izgleda bolj staro. Če želimo suhi les obdržati ga moramo kemično zaščititi, da ga ohranimo in s pomočjo vremenskih razmer in časa dobimo želeno barvo lesa. Sčasoma je potrebno les obdelati, da ohranimo estetski videz bonsaja.
Suhi les je lahko tudi estetska izbira bonsajista. V razvoju bonsaja, kjer še ni bila opravljena tehnika izdelave suhega lesa se lahko odločimo za nekaj elementov izdelave suhega lesa da izboljšamo navidezno starost drevesa , da skrijemo napake (na primer preširoke veje ali veje, ki so na napačnih mestih) ali pa da prekrijemo deblo, po tem ko smo zmanjšali višino drevesa, ki je bilo preveliko. Uporaba tehnike izdelave suhega lesa v dizajn drevesa je pogosto potrebna pri velikemu številu bonsajev.
Običajno, tehnika obdelave suhega lesa vej se aplicira na iglavcih. Listavcem ponavadi suhe veje odpadejo, rana, ki nastane pa se zaraste in pokrije, medtem ko pri iglavcih pogosto suha veja ostane na drevesu, ki sčasoma postane preperela. Večina tehnik suhega lesa je uporabna tako na listavcih kot na iglavcih, medtem ko je tehnika, kjer je večina debla suhega uporabna samo za iglavce.
Tehnike[uredi | uredi kodo]
Jin[uredi | uredi kodo]
Jin ali džin (神) je ena izmed tehnik obdelave suhega lesa na vejah bonsajev. Za jin se šteje tudi, če je vrh drevesa suh. Jin naj bi kazal na starost in borbo drevesa z naravnimi pojavi. V naravi jini nastanejo na primer zaradi močnega vetra, udarov strele in podobnih podnebnih dejavnikov, ki vplivajo na to, da se posuši vrh ali nekatere veje na drevesu. Pri tehniki jin je potrebno, da odstranimo vso lubje od začetka pa do želene točke na veji oz. vrhu drevesa. Ostanek lesa se posuši in tako formira jin.
Izdelava jina iz vrha drevesa lahko ustvari videz manjšega, bolj kompaktnega bonsaja v enem koraku. Menjava proporcev lahko vidno izboljša iluzijo starosti pri bonsaju. Če odstranimo rastoči vrh lahko drevo preusmeri moč rasti na nižje veje, posledica je hitrejša rast spodnjih vej in povečanje debeline debla, kar pripomore k starejšemu videzu. Jin na vrhu drevesa lahko pripomore tudi k estetski rešitvi za drevo, ki ima dva vrha, neestetski videz, ki ga lahko bonsajist popravi s tem, da enega izmed vrhov spremeni v jin.
Ko uporabljamo jin na vejah, nam ta tehnika pomaga, če želimo določene nezaželene veje spremeniti v jin in s tem povečati star videz drevesa. Ostanek jina je lahko dolg, z zanimivo obliko, katero dosežemo z žico in upogibanjem. Lahko pa je tudi kratek, kot na primer, ko se suha veja odlomi, in ostane štrcelj ob deblu.
Uro[uredi | uredi kodo]
Medtem ko, jin deluje naravno na iglavcih, ne moremo enako trditi za listavce in listopadne vrste dreves. Na listavcih mrtve veje običajno zgnijejo in odpadejo iz drevesa. Na tem mestu ostane majhna vdolbina, skorja na robovih pa ustvari kalus in s tem manjšo luknjo na mestu kjer je nekoč bila veja. Bonsaj mojstri naredijo repliko take luknje, ki jo imenujejo uro, tako da, naredijo manjšo nepravilno oblikovano rano v deblu. Na primer, ko odstranjujemo veje iz listavcev, lahko naredimo uro, da preprečimo nastanek grde rane ob rezu, ki se za povrh še počasi celi.
Shari[uredi | uredi kodo]
Shari je suhi les, ki poteka po glavnem deblu drevesa. Majhen shari običajno poteka vertikalno na sprednji strani debla, oziroma v bližini; – shari, ki poteka na zadnji strani debla nima takšne estetske vrednosti, ker je le redko viden in je zakrit z vejami. Shari je plitka rana, ki prikazuje neživi del debla, kateri je obkrožen z živo skorjo. V naravi nastanek shari-ja lahko povzroči odlomljena veja, ki lahko ob odlomitvi ustvari poškodbe na glavnem deblu, udar strele oziroma drugega zunanjega dejavnika, ki poškoduje deblo. Shari lahko nastane naravno na bonsaju, lahko pa ga umetno naredimo z odstranitvijo določenega dela skorje na deblu.
Primer tehnike shari na Ruševju - razstava UBI Marostica 2015
Sabamiki[uredi | uredi kodo]
Sabamiki pomeni votlo deblo ali razklano deblo. Daje vizualni efekt udara strele ali drugih hudih poškodb na deblu, ki so nastale skozi čas pod vplivom vremenskih in drugih pogojev. Sabamiki naredimo tako, da odstranimo skorjo in nato z rezkanjem lesa napravimo globoko rano. Izdolbeno območje se lahko začne in konča na deblu, lahko pa se začne z široko odprtino na dnu debla in se zaključi proti vrhu. Rana na deblu ne sme prekiniti pretok hranilnih snovi, v nasprotnem primeru lahko določene veje odmrejo.
Primer tehnike Sabamiki na rešeljiki
