Uporabnik:Janja55

Pozdravljeni v Peskovniku Wikipedije! Na tej strani lahko po mili volji vadite in preizkušate urejanje. Za urejanje kliknite tukaj ali zavihek uredi kodo zgoraj (oziroma uredi za urejanje v VisualEditorju), vnesite spremembe in, ko ste končali, kliknite gumb Shrani stran. Vsebina tu ne bo ostala trajno. Stran na vsake toliko izpraznimo. Prosimo vas, da v peskovnik(-e) ne dodajate avtorsko zavarovane, žaljive ali profane vsebine. Če imate glede Wikipedije kakršna koli vprašanja, jih postavite pod lipo. Hvala! Če ste se registrirali in ste trenutno prijavljeni, lahko tukaj poiščete ali ustvarite svoj lastni peskovnik. Za lažji dostop do osebnega peskovnika kliknite na povezavo »Peskovnik« na vrhu strani (v menuju pod vašim imenom). Če povezave ne vidite, v vaših nastavitvah obkljukajte v razdelku Uporabniški vmesnik vrstico »Moj peskovnik«. Za eksperimentiranje lahko uporabljate tudi predloge X1, X2, X3, X4, X5 in X6.

Več podatkov: Uvod v Wikipedijo Najpogostejša vprašanja Pravila in smernice

Strah pred kriminaliteto

Strah pred kriminaliteto se nanaša na strah, da postaneš žrtev kriminalitete in je nasprotje dejanski verjetnosti kriminalne viktimizacije. Pravijo, da je v zahodni kulturi strah pred kriminaliteto, skupaj s strahom pred uličnim kriminalom in kriminaliteto mladostnikov, prisoten že od nekdaj. Strah pred kriminaliteto lahko delimo na občutke ljudi in misli ter vedenje v zvezi z individualnim tveganjem kriminalne viktimizacije. Pri strahu pred kriminaliteto lahko razlikujemo med nagnjenostjo videnja neke situacije kot ogrožajoče, dejanske ogroženosti in širšimi kulturnimi in socialnimi pomeni, ki jih posameznik ima o kriminaliteti in njenih simbolov v svoji soseski ter v svojem vsakdanjem življenju. Občutki, misli in vedenje imajo lahko na posameznikovo kot tudi skupinsko življenje številne pozitivne kot tudi negativne učinke, ki so odvisni od dejanskega tveganja in človekovega subjektivnega pristopa do nevarnosti. Negativna plat pomeni, da lahko izkoreninijo javno zdravje in psihološko kvaliteto življenja ljudi, spremenijo njihove rutinske aktivnosti in navade. Pri posamezniku povzročijo izogibanje določenim predelom oz. območij, kar lahko vodi v družbeno izolacijo. Takšno vedenje pa rahlja družbeno povezanost in zaupanja ter navsezadnje negativno vpliva na stabilnost v soseski.