Turbe (mavzolej), Bihać

Turbe in kapitanov stolp

Turbe mavzolej je tűrbe (beseda za »grobnica« ali mavzolej, ki se je uporabljala v Osmanskem cesarstvu) v Bihaću v Bosni in Hercegovini, ki izvira iz obdobja avstro-ogrske vladavine v Bosni in Hercegovini in je bil zgrajen za izkazovanje spoštovanja do branilcev mesta, ki so umrli v boju proti avstro-ogrskim vojakom leta 1878.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Z odločitvijo Berlinskega kongresa je junija 1878 Avstro-Ogrska dobila pravico priključiti Bosno in Hercegovino. Ob vstopu avstro-ogrske vojske je trajalo več mesecev, da so zadušili odpor, predvsem muslimanskega prebivalstva. Boji pod obzidjem Bihaća so se začeli 7. septembra in šele 19. septembra so branilci predali mesto Bihać. Padec Bihaća je odvračilno vplival na branilce drugih mest v Bosanski krajini, zato so bili večinoma brez večjega odpora pokorjeni, razen Velike Kladuše in Pećigrada, kjer je odpor trajal do oktobra 1878.[1]

Tűrbe je bil najprej lesen, vendar je bil na njegovem mestu leta 1890 zgrajena cerkev, avstro-ogrska vlada pa je, da bi pridobila soglasje muslimanskega prebivalstva Bihaća, na svoje stroške zgradila sedanji tűrbe. Nekateri viri navajajo, da je tűrbe iz časa osmanske vladavine.

Ta čisto sakralni spomenik je bil med vojno v 1990-ih močno poškodovan, vendar je bil popravljen in je danes močan simbol bošnjaške duhovne kulture na tem območju.

Opis[uredi | uredi kodo]

Turbe – mavzolej v Bihaću

Tűrbe sodi v tip z osmerokotno bazo, ki jo pokriva kupola. Robovi sten so vsi enaki, dolgi 2,60 m. Stenski material je mešanica kamna in opeke, s celotno zunanjo fasado iz kamna bihacit, zelo mehkega in lahkega lokalnega apnenca. Tűrbe je razdeljen s horizontalnim profiliranim kamnitim vencem, ki štrli 35 cm iz stene, na katerega se naslanja spodnji rob okna. Glede na razmerja je cona nad vencem nekoliko večja in znaša 2/3 višine celotnega objekta, merjeno brez kupole.

Zgornji del kupole je zgrajen iz natančno klesanih kvadratnih blokov bihacitnega kamna, ki so položeni zelo pravilno, spodnja pa je zgrajena iz grobo obdelanih kamnitih blokov, razporejenih v štiri vodoravne vrste z zelo izrazitimi fugami. Tűrbe je obokan s kupolo, prekrito s pocinkano pločevino.

Notranjost[uredi | uredi kodo]

Notranjost

V tűrbu sta dve leseni krsti, vsaka je sestavljena iz sarkofaga z nagrobnikom nišanom. Na samem tűrbu, niti na nišah ni nobenega napisa, so pa okrašeni s številnimi okraski v obliki zvitih trakov.

Narodni spomenik[uredi | uredi kodo]

Zgodovinski objekt Mavzolej Turbe v Bihaću je Komisija za ohranjanje nacionalnih spomenikov Bosne in Hercegovine razglasila za nacionalni spomenik Bosne in Hercegovine.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Turbe-mauzolej iz Bihaća"[1]. Commission to Preserve National Monuments of Bosnia and Herzegovina. Retrieved 5 July 2016.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Radoslav Lopašić, Bihać i Bihaćka krajina, [Bihać and Bihać region], Zagreb, 1890.
  • Ćiro Truhelka, Sredovječni spomenici Bosanske Hrvatske, [Medieval monuments of Bosnian Croatia], "Hrvatsko kolo" XXIII, Zagreb, 1942.
  • Branka Raunig, Fikreta Butić, Branko Bokan, Bihać i okolina, [Bihać and its surroundings], Turističko društvo "Una", Bihać, 1963.
  • Dr Ekrem Hakki Ayverdi, AVRUPA 'DA OSMANLY MIMARI ESERLERI, II f.3 kitab, Baha Matabaasi, Istanbul, 1981.
  • Mehmed Mujezinović, Islamska epigrafika Bosne i Hercegovine, [Islamic epigraphy of Bosnia and Herzegovina], knjiga 3, 3. izdanje, biblioteka "Kulturno naslijeđe", Sarajevo – Publishing, str. 61 – 65, 1998.
  • Nikola Radić, Bihać sa starih razglednica, [Bihać from old postcards], Bihać, 2000.
  • Abdulah Talundžić, Turbe i toranj crkve u Bihaću, [Turbe and church tower in Bihać], Mostar 2005: Most - časopis za obrazovanje, nauku i kulturu, 193 (104 - nova serija), str. 72.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]