Trije zakoni robotike

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Tri zakone robotike je zastavil pisatelj Isaac Asimov v delu Jaz, robot (1942).

Ti zakoni narekujejo:

  1. Robot človeka ne sme poškodovati oziroma mu škodovati s svojim nedelovanjem.
  2. Robot mora ubogati ukaze, razen če so v nasprotju s prvim zakonom.
  3. Robot mora zaščititi sebe, razen če je to v nasprotju s prvima zakonoma.

Asimov je kasneje dodal tudi Ničti zakon robotike, ki je močnejši od prvih treh zakonov in ki pravi, da mora robot delovati v interesu človeštva, saj je človeštvo pomembnejše od posameznika.

0. Robot ne sme škodovati človeštvu oziroma mu škodovati s svojim nedelovanjem.

Leta 1974 je Lyuben Dilov v romanu Ikarusova pot (Icarus's Way) uvedel četrti zakon robotike, ki preprečujejo zamenjavo človeku podobnih robotov z ljudmi:

4. Robot se mora v vsakem primeru jasno predstaviti kot robot.

Peti zakon je uvedel Nikola Kesarovski v zgodbi Peti zakon robotike (The Fifth Law of Robotics).

5. Robot se mora zavedati, da je robot.

Zakone se uporablja tudi v modernem svetu, pri proizvodnji običajnih robotov[1] [2].

Opombe in reference[uredi | uredi kodo]