Trdnjava Gagron
| Trdnjava Gagron | |
|---|---|
| Radžastan, Indija | |
 Trdnjava Gagron | |
  Trdnjava Gagron | |
| Koordinati | 24°37′41″N 76°10′59″E / 24.627937°N 76.182957°E |
| Zgodovina nahajališča | |
| Konflikti/vojne | Bitka za Gagron (1519) – Rana Sanga je premagal Mahmuda Khildžija iz Malve |
| Tip | Kulturno |
| Kriteriji | ii, iii |
| Razglasitev | 2013 (37. zasedanje) |
| Del | Hill Forts of Rajasthan Hribovske trdnjave Radžastana |
| ID # | 247 |
| Regija | Južna Azija |
Trdnjava Gagron (hindijščina/radžastani: गागरोन का किला) je trdnjava na hribu in vodi v okrožju Džhalavar v Radžastanu v regiji Hadoti v Indiji. Je primer trdnjave na hribu in vodi.[1][2] Trdnjavo je zgradil Bidžaldev Singh Dod (radžputski kralj) v 12 stoletju. Kasneje sta trdnjavo nadzorovala tudi Šer Šah in Akbar. Trdnjava je zgrajena na sotočju reke Ahu in reke Kali Sindh. Trdnjava je na treh straneh obdana z vodo, na četrti pa z jarkom, zato si je prislužila ime Džaladurg (hindujščina/radžastani: जलदुर्ग, prevod 'Vodna trdnjava'). Leta 2013 je bila vpisana za Unescov seznam svetovne dediščine kot del Hill Forts of Rajasthan.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Trdnjavo Gagron je v 12. stoletju zgradil kralj Bidžaldev, trdnjavi pa je 300 let vladalo kraljestvo Khinči. Natančen datum, ko je bila trdnjava zgrajena, ostaja skrivnost, vendar zgodovinarji ocenjujejo, da je bila trdnjava zgrajena med 7. do 14. stoletjem.[3]
Zadnji vladar te trdnjave naj bi bil kralj Ačal Das Khinči. Med srednjeveško oblastjo so muslimanski vladarji Malve napadli trdnjavo Gagron. Sultan Hošang Šah je leta 1423 napadel trdnjavo z vojsko, ki je vključevala 30 tisoč konjenikov in 84 jezdecev na slonih. Ko je Ačal Das Khinči ugotovil, da je njegov poraz neizogiben zaradi sultanove superiornosti in višjega orožja, se ni predal in se boril, dokler ni izgubil življenja, kar je v skladu z radžputsko tradicijo. Poleg tega so mnoge ženske izvajale džauhar (žive so se zažgale), da bi se izognile sultanovim silam, ki bi jih ujele.[4] Trdnjava naj bi videla 14 bitk in 2 džauharja kraljic.
Trdnjavo sta osvojila tudi Šer Šah in Akbar. Akbar naj bi to trdnjavo naredil tudi za sedež in jo kasneje dal Prathviraju iz Bikanerja kot del svojega posestva.
Strukture[uredi | uredi kodo]
Trdnjava Gagron je s treh strani obdana z vodo, s četrte strani pa ima jarek, napolnjen z vodo. Zgrajena je na sotočju reke Ahu in reke Kali Sindh. Ponaša se tudi s tremi obzidji, v nasprotju s tradicionalnimi trdnjavami, ki imajo le dva. Stolpi so pomešani s hribi Mukundara v pogorju Vindhya. Gora, na kateri stoji trdnjava, je sama temelj trdnjave. Ima tudi dva glavna vhoda. Ena vrata vodijo proti reki, druga pa proti hriboviti cesti.
Sledi nekaj pomembnih struktur v trdnjavi:
- Ganeš Pol
- Nakkarkhana
- Bhairavi Pol
- Kišan Pole
- Selekhana
- Divan-i-Aam
- Divan-e-Khas
- Džanana Mahal
- Madhusudan Mandir
- Rang Mahal
Mavzolej sufijskega svetega Mitheja Šaha tik pred trdnjavo je prizorišče letnega barvitega sejma, ki poteka v mesecu muharamu. Čez sotočje je tudi samostan svetega Pipaja.[5]
Ohranjanje[uredi | uredi kodo]
Šest hribovskih trdnjav v Radžastanu, in sicer trdnjava Amber, trdnjava Čitor, trdnjava Gagron, trdnjava Džaisalmer, trdnjava Kumbhalgarh in trdnjava Ranthambore, je bilo med 37. srečanjem Odbora za svetovno dediščino v Phnom Penhu junija 2013 vpisanih na Unescov seznam svetovne dediščine. So bile priznane kot serijska kulturna lastnina in primeri Radžputske vojaške hribovske arhitekture.[6][7][8]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Jhalawar Tourism: Tourist Places in Jhalawar - Rajasthan Tourism«. tourism.rajasthan.gov.in (v angleščini). Pridobljeno 11. marca 2018.
- ↑ Sharma, Meghna (2008). »Forts in Rajasthan and recent tourism inclination« (PDF). S Asian J Tourism Heritage. 1: 4.
- ↑ Mehta, Juhee (4. marec 2019). »This Fort in Jhalawar is India's only Fort Built without Foundation | Read to Know More | UdaipurBlog« (v ameriški angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. aprila 2019. Pridobljeno 3. julija 2021.
- ↑ »Gagron Fort witness of sacrifice, thousands of women saved their chastity by sacrificing lives«. www.maharajatrails.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 3. julija 2021.
- ↑ »Forts of Rajasthan — 6: Gagron Fort of Jhalawar«. My Favourite Things (v ameriški angleščini). 5. junij 2017. Pridobljeno 11. marca 2018.
- ↑ Centre, UNESCO World Heritage. »Hill Forts of Rajasthan«. whc.unesco.org (v angleščini). Pridobljeno 11. marca 2018.
- ↑ Singh, Mahim Pratap (22. junij 2013). »Unesco declares 6 Rajasthan forts World Heritage Sites«. The Hindu (v angleščini). ISSN 0971-751X. Pridobljeno 11. marca 2018.
- ↑ Jain, Shikha; Hooja, Rima. Conserving fortified heritage : the proceedings of the 1st International Conference on Fortifications and World Heritage, New Delhi, 2015. Newcastle upon Tyne, UK. ISBN 1443894532. OCLC 964568862.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
