Senčnica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Senčnica (latinsko os temporale) je lobanjska kost, ki ima kot vse druge ploščate kosti glave lusko (pars squamosa), ki je del lobanjskega svoda, dva dela, s katerima sestavlja del lobanjskega dna skalnica (pars petrosa) in bobničica (pars tympanica) ter bradavičarja (processus mastoideus).

Luska je tanka luska polkrožne oblike. Navzpred štrli lični odrastek (processuis zygomaticus), ki se spredaj združuje z istoimenskim odrastkom ličnice v lični mostiček (arcus zygomaticus). Navzad in navzgor lični odrastek prehaja v lineo temporalis, kjer izvira temporalna mišica. Pod njim in pred zunanjim sluhovodom je vdolbina (fossa mandibularis), ki je sklepna ponvica z glavico spodnje čeljustnice. Tudi pred to vdolbino je sklepna površina (tuberculum articulare). Obe sklepni ploskvi sta pokriti s sklepnim hrustancem.

Skalnica je medialni del senčnice in v celoti leži v lobanjski bazi. V skalnici sta slušni in ravnotežni organ ter bobnična votlina. Po obliki je skalnica podobna tristranični piramidi. S spodnje ploskve piramide izhaja šiljast odrastek (processus styloideus), ki je izvor več mišic. Baza piramide je zraščena s bradavičarjem, na katerega je naraščena mišica obračalka glave (m. sternocleidomastoideus). Bradavičar je pnevmatična kost, njegove celice se odpirajo v bobnično votlino.

Bobničnica je najmanjši del senčnice in omejuje koščeni del zunanjega sluhovoda (meatus acusticus externus).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]