Samuel Loyd

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Samuel Loyd
Samuel Loyd.jpg
Rojstvo: Samuel Loyd
30. januar 1841(1841-01-30)
Filadelfija, Pensilvanija, ZDA
Smrt: 11. april 1911 (70 let)
New York, ZDA
Poznan/a po: šah, uganke, matematične igre

Samuel »Sam« Loyd, ameriški problemist, ugankar in razvedrilni matematik, * 30. januar 1841, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 10. april 1911, New York, ZDA.

Loyd je že kot otrok pokazal izredno nadarjenost za uganke in šahovske probleme, svoj prvi problem je objavil pri 14 letih (leta 1855). S 15 leti je že dobival nagrade na problemskih turnirjih, pri dvajsetih pa je bil najboljši sestavljalec problemov na svetu. Skupaj je sestavil skoraj 800 problemov, v mnogih pa je pokazal nove ideje, ki so jih kasneje še mnogokrat ponovili. Imel je tudi svojstven odnos do strogih pravil pri sestavljanja problemov, ki načeloma ne dovoljujejo »nepravilne postave« oziroma nemogoče postave; Loyd je komentiral: »Tako sem postavil (figure), torej je mogoče ...« (I put them here ... !?)

Loyd je sestavil prve probleme pomožnega mata, probleme retrogradne analize, konstrukcijske probleme, pomožni retraktor ter probleme s parcialno rešitvijo.

Poleg problemov pa je bil, predvsem v Ameriki, znan po ugankah in matematičnih igrah. Izdajal je časopis Loyd's Puzzle Magazine, ki je vseboval izključno njegove uganke. Njegova najbolj znana uganka/igra je Igra 15 (tudi Boss Puzzle), izumil jo je leta 1870 in za rešitev ponudil nagrado 1000 dolarjev, kar je bilo tistikrat vredno precej več. To je povzročilo, da se je igra razširila po ZDA in Evropi. Kasneje so matematiki pokazali, kar je Loyd seveda vedel že, ko je zastavil uganko, da je naloga nerešljiva.

Sam Loyd, London Era, 1861
Chess zhor 26.png
Chess zver 26.png
a8 b8 c8 d8 e8 f8 g8 h8
a7 b7 c7 d7 e7 f7 g7 h7
a6 b6 c6 d6 e6 f6 g6 h6
a5 b5 c5 d5 e5 f5 g5 h5
a4 b4 c4 d4 e4 f4 g4 h4
a3 b3 c3 d3 e3 f3 g3 h3
a2 b2 c2 d2 e2 f2 g2 h2
a1 b1 c1 d1 e1 f1 g1 h1
Chess zver 26.png
Chess zhor 26.png
Mat v petih potezah

Problem na diagramu levo se imenuje Excelsior, je eden Loydovih najbolj znanih. Loyd je stavil s prijateljem problemistom Dennisom Julienom, naj pokaže katera figura najmanj verjetno matira črnega kralja. Julien je bojda pokazal na kmeta b2, ki pa dejansko matira v glavni varianti.

Rešitev problema je 1. b4 (grozi Tf5 in Tf1#, beli ne more začeti s 1.Tf5 zaradi 1.... Tc5.) 1. ...Tc5+ 2. bxc5 (grozi Tb1#) 2. ...a2 3. c6 Lc7 4. cxb7 ter 5. bxa8=D# (ali enakovredno bxa8=L#). Danes se vsak problem, v katerem kmet z začetne vrste promovira, imenuje Excelsior.

Viri[uredi | uredi kodo]