Robert Lee Yates

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Robert Lee Yates
Rojstvo27. maj 1952({{padleft:1952|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:27|2|0}}) (71 let)
Oak Harbor[d]
Državljanstvo ZDA
Poklicvojaško osebje, serijski morilec, pilot

Robert Lee Yates Jr., ameriški serijski morilec *27. maj 1952.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

Yates se je rodil 27. maja 1952 in je odraščal v Oak Harborju v Washingtonu.[1] Pred njegovim rojstvom je njegova babica leta 1945 s sekiro umorila njegovega dedka.[2] Yates je leta 1970 končal srednjo šolo Oak Harbor.[3]

Oktobra 1977 se je prijavil v ameriško kopensko vojsko, v kateri se je izšolal za letenje civilnih transportnih letal in helikopterjev. Yates je bil tudi na več mirovnih misijah Združenih narodov. Na mirovnih misijah je bil v Nemčiji, kasneje pa v Somaliji ter na Haitiju. Yates je tudi tri leta služil v nacionalni gardi ZDA, kjer je deloval kot pilot helikopterja od aprila 1997 do aprila 2000. Med svojo vojaško kariero si je prislužil več medalj za pohvalo in služenje, vključno z značko glavnega letalca ameriške vojske.[4] Z aktivno vojaško službo je prenehal aprila leta 1996, nato pa je med letoma 1997 in 2000 služil v nacionalni gardi ZDA.[5]

S svojo drugo ženo Lindo se je poročil leta 1976. Z njo ima pet otrok, ki so se rodili med letoma 1974 in 1989.[6]

Umori[uredi | uredi kodo]

Yates je svoj prvi umor zagrešil leta 1975, ko je ustrelil dva študenta, ki sta bila na pikniku.[7] Veliko njegovih kasnejših žrtev pa so bile prostitutke.[8] Žrtve je Yates sprva nagovarjal k spolnemu odnosu, ki je pogosto potekal v njegovem Fordovem kombiju, nato pa jih ubil in njihova trupla odvrgel na podeželju. Vse njegove žrtve so umrle zaradi strelnih ran v glavo ali srce.[9] [10] Umore je zagrešil s pištolo kalibra .25.[10][11] Ena posebej bizarna in grozljiva podrobnost Yatesovih umorov je vključevala primer Melody Murfin, katere truplo je bilo pokopano tik pred oknom spalnice Yatesove družinske hiše, medtem ko je njegova žena spala v spalnici.[12]

Dne 1. avgusta 1998 je pobral spolno delavko Christine Smith. Yates jo je napadel, oropal in ustrelil, vendar se je rešila. Zdravstveni delavci, ki so ji zašili rano na glavi, so mislili, da je bila zadeta s topim predmetom šele v začetku leta 2000, po prometni nesreči pa je rentgenski posnetek pokazal, da je bila za rano kriv metek. Christine je edina znana preživela žrtev Yatesovih zločinov.[13] 19. septembra 1998 so policisti prosili Yatesa za vzorec DNK, vendar se z odvzemom vzrca ni strinjal in je rekel, da je to preveč ekstremna zahteva za »družinskega človeka«. [14][15]

Obsodbe in pritožbe[uredi | uredi kodo]

Yatesa sovaretirali 18. aprila 2000 zaradi umora Jennifer Joseph.[16] Po njegovi aretaciji so izvršili preiskavo belega vozila Corvette znamke Chevrolet iz leta 1977, ki ga je prej imel v lasti. Kot vozilo, v katerem so nazadnje videli eno od žrtev, so identificirali njegovo vozilo.[17]

Po preiskavi Corvette je policija odkrila kri, ki so jo povezali z Jennifer Joseph, in Yatesov DNK, ki so ga nato povezali z 12 drugimi žrtvami.[18] Leta 2000 je bil na višjem sodišču okrožja Spokane obtožen 13 točk umora prve stopnje in enega poskusa umora prve stopnje.[19] Kot del pogajanja, v katerem je Yates priznal umore, da bi se izognil smrtni kazni, je bil obsojen na 408 let zapora.[20] Po zaslišanju ob izreku kazni je Yates podal izjavo, v kateri se je opravičil družinam vseh žrtev, ki jih je ubil.[21]

Leta 2001 je bil Yates v okrožju Pierce obtožen umorov še dveh žensk. Tožilstvo je zahtevalo smrtno kazen za smrti Melinde L. Mercer leta 1997 in Connie Ellis leta 1998, ki naj bi bili povezani z umori v okrožju Spokane.[22] Dne 19. septembra 2002 je bil Yates obsojen za te umore in nato 3. oktobra 2002 obsojen na smrt, vendar je vrhovno sodišče v Washingtonu leta 2018 smrtno kazen razglasilo za neustavno. Zato so mu kazen spremenili v dosmrtno ječo brez možnosti pomilostitve.[23][24]

Žrtve[uredi | uredi kodo]

Ime Datum odkritja trupla
Patrick Allen Oliver 13. julij 1975
Susan Patricia Savage 13. julij 1975
Stacy Elizabeth Hawn 28. december 1988
Shannon Rene Zielinski 14. junij 1996
Heather Marie Hernandez 26. avgust 1997
Jennifer Ann Joseph 26. avgust 1997
Darla S. Scott 5. november 1997
Melinda Lee Mercer 7. december 1997
Shawn Johnson 18. december 1997
Shawn Ann McClenahan 26. december 1997
Laurie Page Wason 26. december 1997
Sunny Gail Oster 8. februar 1998
Linda Marie Maybin 1. april 1998
Melody Ann Murfin 12. maj 1998
Michelyn Joann Derning 7. julij 1998
Connie LaFontaine Ellis 13. oktober 1998

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Barker, Kim; Morris, Keiko (7. maj 2000). »Robert Yates: Son, husband, athlete, father, pilot, teacher, murder suspect«. The Seattle Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. aprila 2021.
  2. ↑ Olson, Lise (6. avgust 2001). »One killer, two standards Experts say some inconsistency is expected«. Seattle Post-Intelligencer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. marca 2016.
  3. ↑ »Robert Lee Yates was the Spokane serial killer«. Crime Library. str. 8. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2005. Pridobljeno 15. maja 2009.
  4. ↑ »Robert Lee Yates was the Spokane serial killer«. Crime Library. str. 8. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2005. Pridobljeno 15. maja 2009.
  5. ↑ »Robert Lee Yates was the Spokane serial killer«. Crime Library. str. 8. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2005. Pridobljeno 15. maja 2009.
  6. ↑ Morlin & White 2001, str. 100,160.
  7. ↑ Barker, Kim. »Families lash out, killer apologizes«. The Seattle Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2021. Pridobljeno 27. avgusta 2020.
  8. ↑ Morlin & White 2001, str. 142.
  9. ↑ Barer, Burl (24. oktober 2011). Body Count. New York: Kensington Books. ISBN 978-0786030255.
  10. ↑ 10,0 10,1 Walter, Jess (21. maj 2000). »Police Looking for Worldwide Trail of Death«. The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. avgusta 2022. Pridobljeno 23. avgusta 2022.
  11. ↑ Morlin & White 2001, str. 36-37.
  12. ↑ »Robert Lee Yates was the Spokane serial killer«. Crime Library. str. 11. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. junija 2009. Pridobljeno 15. maja 2009.
  13. ↑ Walter, Jess (21. maj 2000). »Police Looking for Worldwide Trail of Death«. The Washington Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. avgusta 2022. Pridobljeno 23. avgusta 2022.
  14. ↑ Morlin & White 2001, str. 99.
  15. ↑ Barker, Kim; Morris, Keiko (7. maj 2000). »Robert Yates: Son, husband, athlete, father, pilot, teacher, murder suspect«. The Seattle Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. aprila 2021.
  16. ↑ Barker, Kim; Morris, Keiko (7. maj 2000). »Robert Yates: Son, husband, athlete, father, pilot, teacher, murder suspect«. The Seattle Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. aprila 2021.
  17. ↑ Fuhrman, Mark (30. april 2002). Murder in Spokane. New York: HarperCollins. ISBN 9780061098734.
  18. ↑ Fuhrman, Mark (30. april 2002). Murder in Spokane. New York: HarperCollins. ISBN 9780061098734.
  19. ↑ Barker, Kim; Morris, Keiko (7. maj 2000). »Robert Yates: Son, husband, athlete, father, pilot, teacher, murder suspect«. The Seattle Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. aprila 2021.
  20. ↑ »Wash. Prosecutors Seek Death Penalty for Serial Killer«. ABC News. Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. aprila 2001. Pridobljeno 15. maja 2009.
  21. ↑ Barker, Kim. »Families lash out, killer apologizes«. The Seattle Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2021. Pridobljeno 27. avgusta 2020.
  22. ↑ »Wash. Prosecutors Seek Death Penalty for Serial Killer«. ABC News. Associated Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. aprila 2001. Pridobljeno 15. maja 2009.
  23. ↑ »Serial killer Yates sentenced to death«. The Seattle Times. 3. oktober 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. avgusta 2020. Pridobljeno 25. septembra 2012.
  24. ↑ Cornwell, Paige (11. oktober 2018). »List of inmates whose sentences are changed from death row to life in prison«. The Seattle Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. maja 2022. Pridobljeno 12. oktobra 2018.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Robert_Lee_Yates&oldid=5752028«