Resonanca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Resonánca je pojav, da niha dušeno nihalo z največjo amplitudo ravno takrat, ko je frekvenca vsiljenega nihanja enaka lastni frekvenci nihala.

Resonančna krivulja

Resonančne krivulje za različne vrednosti dušenja, izražene s količnikom β/ω0

Resonančno krivuljo opišemo z enačbo

f(\omega) = \frac{1}{\sqrt{(1 - \xi^2)^2 + \left(\frac{2\beta}{\omega_0}\right)^2\xi^2}}

Pri tem je ξ razmerje med vsiljeno frekvenco ω in lastno frekvenco ω0, ξ = ω/ω0, β pa koeficient dušenja. Amplituda resonance je tem večja, čim manjši je koeficient dušenja.

Zgled za vsiljeno nihanje je nihajni krog z uporom.

Resonanca v fiziki osnovnih delcev[uredi | uredi kodo]

V fiziki osnovnih delcev imenujemo »resonanco« osnovne delce z zelo kratkim razpadnim časom (okoli 10-23 s), ki nastanejo pri reakcijah med osnovnimi delci in razpadejo z močno interakcijo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]