Psevdo-Zaharija Govornik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Psevdo-Zaharija Govornik je sodobno dogovorno ime anonimnega avtorja iz 6. stoletja, ki je okoli leta 569 napisal zgodovino v dvanajstih delih v sirskem jeziku. Zgodovina vsebuje dele sicer izgubljene Cerkvene zgodovine pravega Zaharije Govornika.[1]

Psevdo-Zaharijeva Zgodovina je najdena v samo enem rokopisu, pisanem na pergamentu, datiranem okoli leta 600, ki ga hrani Britanska knjižnica (dodatek MS 17202). Naslov Zgodovine, kot je prikazan v rokopisu, se glasi Zvezek zapisov dogodkov, ki so se zgodili v svetu.[2]

Dodatek MS 17202 vsebuje razen Cerkvene zgodovine Zaharije Govornika tudi:

  • delo rimskega škofa Silvestra o spreobrnjenju cesarja Konstantina,
  • relikviji iz 1. stoletja, ki pripadata Štefanu in Nikodemu,
  • zgodbo o čudežih, legendo o Sedem spečih Efežanih,
  • prevod pripovedke Jožef in Asenat Mojzesa iz Ingile iz sredine 6. stoletja,
  • dve spremni besedili "Jožefu in Asenat"; prvo je napisal anonimni pisec in opisuje, kako so našli starogrški rokopis Asenat; drugo besedilo je napisal sirski prevajalec Mojzes iz Ingile.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Amir Harrak, "Zacharias, Pseudo-". V Gorgias Encyclopedic Dictionary of the Syriac Heritage: Electronic Edition, uredili Sebastian P. Brock, Aaron M. Butts, George A. Kiraz in Lucas Van Rompay. Konzultacija 24. julija 2020.
  2. Hamilton F.J., Brooks, E.W., ur. The Syriac chronicle known as that of Zachariah of Mitylene. London: Methuen, 1899.