Pogovor:Seznam slovenskih slikarjev

imamo še kiparje, grafike, ilustratorje, vsi skupaj LIKOVNI UMETNIKI razmisliti o drugačni delitvi, da bo volj pregledno ? --Ziga 10:09, 24 maj 2005 (CEST)

V pogovorni strani nekega drugega članka sem že bral o problemu razvrstitve slikarjev, pa se več ne spomnem, kje. Tak oprosti, če tukaj spregovorim o tem. Če sem prav razumel, je šlo tam za to, da bi ne uporabljali tujk po nepotrebnem. Zato bo za lažjo razvrstitev morda koristno, če pogledamo, kaj besede pomenijo v izvirnem jeziku, čeprav je treba upoštevati, da se velikokrat pri prehodu iz enega jezika v drugege smisel besede spremeni.

V italijanščini se uporablja beseda pittura (SLIKARSTVO) za izražanje s pomočjo črt, barv, oblik, velikosti in tonov. Delimo ga lahko glede na A) podlago in sredstva, ki se uporabljajo; B) dobo in okolje izdelave; C) umetniško zvrst in šolo. Ital. beseda se uporablja tudi za druge pojme, na primer za soboslikarstvo in za barvo sploh. Pittore ima več pomenov, a bi ga v glavnem lahko vedno prevedli s SLIKAR.

V italijanščini je disegno A) enobarvna predstavitev predmetov ali pojmov, torej RISBA; B) skica predmeta, ki ga je treba upodobiti, ali predstavitev dejanja, ki ga je treba izvesti, torej NAČRT; C) oblika ponavljajoče se risbe, na primer na tkanini, torel MOTIV; D) v množini, disegni animati, je film, kjer fotogrami niso slike, temveč risbe, torej RISANKA. Disegnatore, torej RISAR, je, kdor se s temi deli poklicno ukvarja. Na splošno to ni umetnik, ampak neke vrste obrtnik ali tehnik. Vendar so na primer Leonardovi načrti seveda umetniški in tudi pri risankah so nekateri risarji gotovo dosegli raven umetnosti.

DEZAJN (ang. design) je A) umetniška upodobitev predmetov v industrijski proizvodnji (industrial d.); B) postopek v tiskarstvu, glej pod »grafika« (graphic d.); C) delo arhitekta pri urejevanju mesta (town d.); D) oblika javnih opozoril, na primer cestnih znakov (visual d.); E) spreminjenje oblike vsakdanjih predmetov za njih hitrejšo prodajo (styling). Če le malo posplošimo, se dajo vsi ti pojmi vključiti pod A). DEZAJNER je vsakdo, ki načrtuje taka dela.

V italijanščini je grafica (GRAFIKA) skupni pojem za delo risarjev (Kleejeva grafika) ali za eno od del (kupim Matissovo grafiko). V tiskarstvu pomeni grafika zunanjo opremo knjige, od platnic do ureditve besedila in ilustracij na posameznih straneh. Ne smemo pozabiti, da beseda izhaja iz grščine, kjer je grafia = pisava. GRAFIK je v italijanščini obrtnik ali tiskarski tehnik, ki se ukvarja z razporeditvijo vsebin na straneh knjig in na posterjih (ne poznam slov. besede za poster). Je tudi umetnik, ki ustvarja nove možnosti izražanja v tiskarstvu.

V italijanščini je illustrazione (ILUSTRACIJA) oprema nekega teksta s podobami za lažje razumevanje; v tiskarstvu, risba ali fotografija med besedilom. ILUSTRATOR je torej oseba, ki proizvede ali najde podobe in slike, ki pomagajo pri razlagi določenega teksta. --IzTrsta 13:15, 26 maj 2005 (CEST)

Risba je tudi barvna. To vem, ker sem jih že veliko naredil, in jih smatram za risbe. Ne samo Leonardovi načrti tudi veliko risb je lahko še kako umetniških (na primer da Vincijev znameniti avtoportret ali proporce po Vitruviju sta vsekakor vrhunski (risarski) umetniški deli). Nekdo lahko PMSM celo življenje ustvarja le z barvnimi svinčniki in bo lahko dosegel, če ne celo presegel, umetniškega polja, oziroma nivo umetnikov - in ga (predvsem zaradi same tehnike - pa tudi po sposobnostih) ne moremo imenovati slikar, ali pa celo ilustrator, saj ni rečeno, da bodo njegovi izdelki potem opremljali kakšno besedilo. Tudi v IzTrstovi definiciji je »ilustracija« risba, kar sem v tistem pogovoru tudi poskušal pojasnjevati. Nekdo je npr. lahko dober risar v smislu slikarstva. Na primer da Vinci je bil dober risar, tudi Klee ali Miró sta bila - vendar je razlika med njihovim načinom 'risanja' - slednja sta pač risala s 'preprostejšimi' črtami, da Vinci pa je med drugim dobro vključeval tudi sence, razmerja, perspektivo, motiv, ... To sem večinoma mislil s tehničnega vidika, saj je umetnost zelo subjektivna stvar. --xJaM 13:57, 26 maj 2005 (CEST)