Pogovor:Računalo

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Računalo/kalkulator[uredi kodo]

Hm, mislim da članka o računalih in kalkulatorjih ne ločujeta čisto jasno med računali in/ali kalkulatorji. Prej je v članku o računalih pisalo, da se ta naprava/stroj imenuje tudi kalkulator, oziroma žepni računalnik; pa se je to zbrisalo. HP, kolikor vem, je imenoval svoja (novejša) računala/kalkulatorje »handheld computer«, torej nekakšne dlančnike, ki pa imajo spet svojo definicijo (angl. personal digital assistant (PDA)/small computer/palmtop computer ipd). Verjetno bi se dalo še malo dodelati oba članka, da bi bilo še jasneje. --xJaM 21:23, 10. september 2008 (CEST)[odgovori]

Pravzaprav elektronsko računalo=kalkulator, morda bi združili po en:Calculator. --Andrejj 20:24, 12. september 2008 (CEST)[odgovori]

Članka sem ločil jaz, zato naj razložim nekaj dejstev. Okoli leta 1980-1990 je izraz računalo pomenil samo računski stroj ali napravo na mehanski osnovi (abak, "rehnšibar", "kofemaln", ipd.), za elektronske naprave pa se je uporabljalo ime kalkulator ali lepo slovensko žepni računalnik. Potem pa so si malo pred letom 2000 slovenisti izmislili, da bi morali izraz žepni računalnik ukiniti in ga nadomestiti z izrazom žepno računalo. Ker te odločitve niso podprli z nobeno smiselno razlago, smo učitelji matematike proti novemu poimenovanju večkrat protestirali, vendar brez uspeha - slovenisti so preprosto naročili svojim "agentom" (lektorjem), da morajo v vseh šolskih knjigah zamenjati žepni računalnik z izrazom žepno računalo. In to se je tudi zgodilo.

Posledica tega je podobna, kot če bi nekdo v vseh šolskih knjigah samovoljno zamenjal živo srebro z besedo tekočina. Nastala je zmeda. In tako se zdaj de fakto uporablja računalo kot nadpomenko za vse vrste računskih naprav (mehanske in elektronske), kalkulator pa samo za elektronske naprave. Izraz žepni računalnik pa je bil dokaj uspešno iztrebljen iz slovenskega jezika in ga uporablja le še kakšen stari ata iz prejšnjega tisočletja kot sem jaz.

Ob tem bi opozoril še na zanimivo dejstvo (ki ga slovenisti očitno ne poznajo), da je končnica -lo v slovenščini značilna za predmete, ki ne opravljajo svoje dejavnosti aktivno (samodejno), pač pa pasivno (nekdo z njimi nekaj dela). Zgledi so: barvilo, pisalo, črtalo, belilo ipd. (edini resni izjemi pri tem pravilu sta besedi letalo in dvigalo, ki pa sta bili obe umetno vsiljeni kot nadomestka za avion in lift). Ker kalkulator računa sam (za razliko od npr. rehenšibarja), še vedno menim, da bi bila oblika računalnik pravilnejša - pa tudi po zmogljivostih današnji kalkulatorji ne zaostajajo več bistveno za velikimi računalniki.

Predlagam, da članka ostaneta ločena. Računalo govori o računskih napravah na splošno, kalkulator (če bi bilo po mojem: žepni računalnik) pa samo o žepnih elektronskih računskih napravah.

Pozdrav, Marino 10:54, 27. marec 2009 (CET)[odgovori]