Pogovor:Narodno-zabavna glasba

Vezaj v imenu[uredi kodo]

Narodno-zabavna glasba se absolutno piše z vmesnim pomišljajem. To lahko vprašate dr. Ivana Sica. prosim, da to popravite. -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:Patricij (pogovor • prispevki).

Vsak članek ima na vrhu gumb "Prestavi", s katerim ga lahko preimenuje vsak registriran uporabnik. Kar se tiče pomišljaja, je v SSKJ podobna beseda narodnovzgojen pisana brez pomišljaja. Tudi Google (kar sicer ni merilo, a kljub temu glej en:Wikipedia:Search engine test) vrne 32.800 zadetkov za narodnozabavna in trikrat manj za narodno-zabavna. (MMG, kdo je Ivan Sic (sic!)?) --romanm (pogovor) 10:56, 20. april 2008 (CEST)[odgovori]

Se opravičujem Ivan Sivec, to je ž res, da je več zadetkov, vendar je tako veliko bolj prav. —-Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:Patricij (pogovor • prispevki).

Prestavitev je smiselna, saj imata narodno-zabaven tako Slovenski pravopis 2001 kot SSKJ; slednji narodno-zabavno glasbo tudi definira (zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo), gl. tretjo vrstico geselskega članka na navedeni povezavi. Patricij, boš popravil še drugod v članku (v besedilu in v okvirčku)? Uporabljeni črtici se pa reče vezaj (-), ne pomišljaj (–, —). --matjaž zaplotnik 00:44, 21. april 2008 (CEST)[odgovori]

Ni tako. Piše se narodnozabavna. Taka reč se imenuje podredna zveza. S črtico bi bila "narodna in zabavna". Naj Sivec vpraša kakšnega lektorja, saj je dosti na RTV. Lp., Ziga 09:20, 29. april 2008 (CEST)[odgovori]

Žiga, definicija obravnavanega izraza je prav glasba, ki je narodna in zabavna hkrati, torej je raba priredne zveze (z vmesnim vezajem) logična. To ni glasba za "narodno zabavo" (kar bi pomenila podredna zveza), pač pa glasba, ki je obenem narodna (s tem izrazom so dolgo časa poskušali izriniti pojem ljudska) in zabavna (popularna). Vezaj torej sporoča, da ta glasba kombinira ljudsko glasbo (ljudsko izročilo, znano tudi kot folklora) z zabavno, ki je del popularne kulture in ki se pojavlja v sodobnih medijih (radio, plošče, TV, trač revije). --matjaž zaplotnik 10:23, 29. april 2008 (CEST)[odgovori]

Žiga: narodno-zabavna in narodnozabavna na rtvslo.si. --Domen 10:46, 29. april 2008 (CEST)[odgovori]

Avseniki - domača stran narodnozabavnega ansambla. Sivec je magistriral iz Avsenikov, torej se je gotovo pozanimal, kako se piše. Ziga 10:56, 29. april 2008 (CEST)[odgovori]

Ni se kaj dosti pozanimal, ker na svoji spletni strani uporablja obe varianti – prim.[1] in [2]. -- matjaž zaplotnik 11:24, 29. april 2008 (CEST)[odgovori]

V zvezi z izrazi ni vedno vse tako, kot bi bilo po neki logiki najbolj prav. Poleg tega v elektronskem SSKJ nisem zasledil ničesar v zvezi z narodno(-)zabavnim, in da ta glasba sploh ni namenjena "zabavanju naroda", tudi ne moremo reči, mar ne? Kar počasi. Članek ne bo nikamor ušel. Lahko pa v članku kot odstavek napišemo eno (merodajno) ekspertizo o nazivu gesla (potem, ko se bomo dogovorili). lp., Ziga 11:48, 29. april 2008 (CEST)[odgovori]

Žiga, se strinjam, da raba dela po svoje, sploh na spletu, kjer se vse nagiba k poenostavitvi, v tem primeru k zapisu brez vezaja (ki ga spletni iskalniki itak radi ignorirajo). Že romanm in Domen sta pokazala, kako se na spletu mešajo variante "narodno zabavna", "narodnozabavna" in "narodno-zabavna", zato število zadetkov ne pove kaj dosti. Glede e-SSKJ: kot sem navedel že zgoraj, lahko v SSKJ tretji vrstici geselskega članka zabaven najdeš izraz "narodno-zabavna glasba" z definicijo zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo. Od tod tudi moja razlaga, zakaj je izraz mišljen kot priredna zveza. lep dan, -- matjaž zaplotnik 12:12, 29. april 2008 (CEST)[odgovori]

Morda bi se našel še kakšen zgled, ki bi lahko bil sporen podobno kot ta zveza. Mogoče znanstvenofantastičen (ali pač ni isto)? Definicija izraza, če parafraziram Matjaža, je prav delo, ki je znanstveno in fantastično hkrati, čeprav je po definiciji iz SSKJ (fantastično) delo, ki temelji na izsledkih znanosti. --xJaM 13:04, 29. april 2008 (CEST)[odgovori]

Vzrok priredne zveze[uredi kodo]

Podlaga logike z vezajem je v pavšalni definiciji, ki jo ponuja SSKJ: narodno-zabavna glasba je zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo. Kaj če bi to trditev malo razčlenili?

zabavna glasba: v širšem smislu sem štejemo vse, kar ni resna glasba, podobno, kot so v renesansi v grobem razlikovali le cerkveno in posvetno glasbo. Seveda že od začetka splošne vpeljave izraza zabavna glasba iz njenega okvira izvzemamo ljudsko/narodno glasbo (v slovenskem prostoru je bolj korekten izraz ljudska glasba), ki je izvajana na ljudska glasbila in katere avtorji so povečini anonimni (neprofesionalni) glasbeniki.
trditev v SSKJ je enostavna in se ne sprašuje o sosledju. Zakaj naj bi zabavna glasba posnemala ljudsko glasbo? Avsenika nista pop (zabavna) glasbenika, ki pišeta v ljudskem slogu. Narodnozabavni ansambli niso nastajali kot konvertiti pop ansamblov, ampak je bilo ravno obratno. Narodna/ljudska glasba se je začela izvajati na vedno bolj žanrski način, s katerim se je lažje približala množicam. V tem smislu imamo poudarek na »narodna« in ne na »zabavna«. Če bi v SSKJ malo poglobili definicijo, bi jim morda vzelo preveč prostora? Narodnozabavna glasba je sinteza "narodne" glasbe z elementi zabavne glasbe (dodanimi sodobnimi glasbili (-električna kitara, sint., baterija), stilom izvajanja, itd.). Vsekakor pa je tu člen "narodna" mnogo močnejši in pri kovanju izraza ne potrebujemo priredja.

Ziga 14:07, 29. april 2008 (CEST)[odgovori]

- Oprosti, ampak subjektivnost v drugem delu tvoje trditve je očitna. Pred davnimi časi ni bilo poplave glasbenih zvrsti, YouTuba, množice priseljencev z njihovo glasbo, turbofolka in ti,ti,ti,ti,ti,ti,ti mojih rožic. Takrat so med vožnjo poslušali Radio Ljubljana in so zdaj poslušali džez, zdaj recimo tole. Obojemu so rekli zabavna glasba, prva zvrst je bila npr. ameriška zabavna glasba, druga pa zabavna glasba, ki posnema (slovensko) ljudsko glasbo. Če se natančneje posvetim tvoji »utemeljitvi«: Avsenik in Ovsenik zagotovo nista pop glasbenika, prav tako pa zabavna glasba, kot si v prvem delu svoje trditve čisto pravilno povedal, ni omejena le na pop, pa tudi ne na rock ali r'n'b ali karkoli drugega, je preprosto vse, kar ni resna glasba. Njuna zvrst je temeljila na ljudski glasbi. Kar se je dogajalo kasneje, lahko opišeš v posebnem delu članka, tukaj pa je govora o zvrsti, katere začetniki so Ansambel brata Avsenika, Veseli planšarji in Zadovoljni Kranjci na Gorenjskem, Beneški fantje na Primorskem in Ansambel Lojzeta Slaka na Dolenjskem/vzhodu. Kaj je Žigova narodnozabavna glasba/goveja muska, ne vem, narodno-zabavni glasbi pa bi lahko rekli (enakovredna) sinteza ljudskih melodij in napevov s sodobnimi inštrumenti, ki so bili v vsaki slovenski regiji različni. Osebno mnenje šolanih slavistov in strokovnjakov za glasbeno zvrst vzemam resneje kot tvoje floskule in bom v odsotnosti legitimnega argumenta članek prestavil nazaj, kamor sodi. Badavinc (pogovor) 21:57, 2. januar 2013 (CET)[odgovori]

V imenu definitivno vezaj[uredi kodo]

Brez predmetno je sploh komentirati o tem. Jasno je, da se narodno-zabavna glasba piše z vezajem. Povsem je tudi logično. Čeprav vas tukaj na Wikipediji ni migoče o tem prepričati, saj nas radi samo blokirate. Ta stran je postala že prav mobilna. Razumite, da se piše z vezajem, ne pa, da en drugemu dokazujemo kdo ima prav. Glasba je narodna in zabavna hkrati to je enakovredno. Piše se z vezajem. Stran bom prestavil, ker se o tem strinjajo tudi drugi slavisti. --Patricij 21:03, 11. maj 2008 (CEST)[odgovori]