Pogovor:Grad Fridrihštajn

Da bi kmetje leta 1515 napadli ali celo zavzeli Fridrihštajn sodobni viri po mojem vedenju ne poročajo. Trditev se pojavi npr. pri Cankarju, ki pa se je marsikje oprl na izročilo. Zato sem ustrezno poravil navedek. Miha P. 15:18, 4 februar 2006 (CET)

Ivan Stopar navaja, do so kmetje leta 1515 grad oplenili (prej so ga morali verjetno zavzeti) in ubili upravitelja Thurna.--Janez Novak 15:33, 4 februar 2006 (CET)

Dr. Stopar je podatek morda povzel po Cankarjevi knjižici, ta pa v svojem zapisu o Fridrihštajnu vira za trditev ni imenoval. Del literature (npr. Zgodovina Slovencev)izrecno opozarja, da so podložniki Thurna in Stržena (Thurnovega oskrbnika) presenetili in ubili ob nekem zborovanju in tudi Valvasor ob zapisu o Thurnovi smrti kakšnega zavzetja Fridrihštajna ne omenja 8čeprav omenja zavzetje mnogih drugih gradov). Očitno glede tega vladajo različna mnenja. Zato menim, da je najbrž še najbolj nevtralno, če se zapis omeji zgolj na dejstvo, da je bil Thurn ubit. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako je Thurnov umor opisan v nemškem romanu Rebellion in der Gottschee (žal mi ni dosotopen), saj se mi zdi možno, da je Cankar trditve povzel od tod. Če bova (ali pa bo kdo drug) zadevi prišla do dna, se da besedilo vsekakor popraviti. Sicer pa hvala za opozorilo in lep pozdrav.

Glede na poznavanje tekstov dr, Stoparja (najbolj znanega gradoslovca na Slovenskem) dvomim, da je podatke jemal iz literarnih del. Verjamem da je imel dokument. --Janez Novak 17:27, 4 februar 2006 (CET)

Se povsem strinjam. Vendar je bi ta dokument lahko bil tudi Cankarjeva knjižica o Fridrihštajnu. Cankarjeva brošura ni literarno delo, ampak je bila pisana z ambicijo kulturno-zgodovinskega vodnika. Prav Franc Cankar je bil tisti, ki je skupaj z (ravno tako že pokojnim) Ivanom Hitijem že pred desetletji opravil prva, na žalost zgolj ljubiteljska izkopavanja na Fridrihštajnu in napisal omenjeno 32-stransko knjižico, ki je po formatu in opremi povsem enaka brošuram iz znane zbirke Vodniki po kulturnih in naravnih spomenikih Slovenije. Človek jo zlahka zamenja s vodniki iz omenjene serije, hkrati pa je to tudi edino delo, ki je bilo kadarkoli posvečeno prav posebej Fridrihštajnu.

Ravnokar sem preveril, katere vire za svoje pisanje navaja Cankar. (1) Zadnikarjevo umetnostno topografijo Kočevske, v kateri - če se prav spomnim - ni omenjena zasedba Fridrihštajna (zadevo bom naslednji teden preveril v knjižnici), (2) Valvasorjevo Slavo, o kateri sem že pisal, ter (3) romana Danes grofje Celjski in nikdar več ter (že omenjeni) Rebellion in der Gottschee. Od tod pač moj sklep, da je podatke o uporu, ki ga v knjižici podrobno in zelo živo popisuje, Cankar (nisem trdil, da dr. Stopar!) nemara povzel po literarnem delu.

O strokovnosti dr. Stoparja nimam niti najmanjših pomislekov. Že leta z užitkom spremljam njegovo delo in globoko spoštujem njegov orjaški prispevek k področju kastelologije. Brez najmanjše senčice dvoma je dr. Stopar naš najeminentnejši strokovnjak za grajsko arhitekturo in zgodovino, povrh vsega pa še čudovit stilist. Je pa prav v obsežnosti naloge, ki si jo je zastavil, vselej skrita nevarnost te ali one drobne napake, ki se tudi ostrim očem nesporne avtoritete, kakršna dr. Stopar je, lahko izmuzne pri preučevanju tisočev in tisočev strani gradiva.

Preveril sem, kaj dr. Stopar o Fridrihštajnu piše v Gradovih na Slovenskem. Tam morebitnega obleganja ali zavzetja gradu še ne omenja, zato ob pisanju o tej tematiki verjetno govoriva o njegovih Grajskih stavbah na Slovenskem. Knjige žal nimam doma in prosil bi vas, da preverite, ali med uporabljenimi viri omenja tudi delo Franc Cankar: Fridrihštajn in Kočevje v letih 1425-1515 (Kočevje, 1973). Če ga, je podatke lahko povzel od tam še enkrat: Cankarjeva brošura je poljudno pisan kulturno zgodovinski vodnik in ne literarno delo. Kot takšen torej velja za posredni vir).

Ob tem tem seveda ne vztrajam da Thurn ni bil ubit ob morebitnem zavzetju Fridrihštajna (ki ga sicer niti Turki niso nikoli osvojili), menim pa, da bi bila v tem primeru potrebna dodatna preverjanja. Zapis, da je bil Thurn v času upora umorjen, je pač le nevtralna formulacija, ki ničesar ne prejudicira. Hvala za zanimivo - in vsekakor koristno ter zaželeno - diskusijo. Upam, da jo bova nadaljevala. Do nadaljnjega L.P. Miha P. 01:34, 5 februar 2006 (CET)

Ob ponovnem prebiranju svojega zadnjega odgovora sem ugotovil, da sem se nekoliko nespretno izrazil. Ne le, da dr. Stopar v Gradovih na Slovenskem morebitnega zavzetja Fridrihštajna ne omenja, ampak celo eksplicitno zapiše: "Na nekem zborovanju so podložniki pobili Thurna in njegovega oskrbnika Stržena. Če so kmetje pozneje zavzeli tudi grad, zgodovina ne poroča." Če je drugje zapisal drugače, bi bilo gotovo zanimivo vedeti, ali je to storil na osnovi Cankarjevega vodnika, ali pa navaja kakšen drug vir. V naprej lepa hvala za informacijo. Miha P. 01:49, 5 februar 2006 (CET)

Doma imam samo knjižico Ivan Stopar Gradovi iz zbirke Slovenska dediščina. CAnkarjeca založba 1991. --Janez Novak 07:52, 5 februar 2006 (CET)

Pa še nekaj: Če omenjaša avtorje, ki imajo zelo znanega soimenjaka jih navedi z imenom in priimkom. --Janez Novak 07:53, 5 februar 2006 (CET)

Sprejemam kritiko in se zahvaljujem za nasvet. K neprevidnosti me je zapeljalo dejstvo, da je bil pokojni Franc Cankar (deloma) še moji, predvsem pa starejšim generacijam prebivalcev Kočevske splošno znan. Sedaj mi je tudi jasno, zakaj ste pomislili, da dr. Stoparju pripisujem orientiranje po literarnih virih (= Ivan Cankar). Ne Ivan ne Izidor Cankar (vsaj kolikor mi je znano) o Fridrihštajnu nista nikoli pisala, je pa res, da je vse ostalo v rodbini, saj je bil Franc Cankar njun sorodnik. Za spodrsljaj se iskreno opravičujem. - Miha P. 15:07, 5 februar 2006 (CET)