Pogovor:Cerkev Marije Pomočnice, Reka

Salezijanci in Slovenci na Reki

1. Salezijanci so po 2. svetovni vojni upravljali Župnijo Marije Pomočnice na Podmurvicah.
2. Poleg tega so imeli v upravi tudi na novo ustanovljeno Župnijo Kristusa Odrešenika na Mlaki. Cerkev je začelo 1941 graditi mesto Reka. 1949. je bila zgrajena, pa nova oblast ni hotela kriti stroškov, ampak je cerkev z dinamitom razstrelila. Takrat je bil župnik eden od slovenskih salezijancev, ali Stanko Rebek, a bolj verjetno Tomaž Kelenc. On je hotel poslati telegram Titu, da se cerkev ohrani: vendar na pošti telegrama niso hoteli (oziroma niso smeli) sprejeti, pa so jo komunisti 1949 razstrelili, kar je vsekakor velika verska, pa tudi kulturna škoda, kot lahko beremo v raznih spominih. O tej cerkvi, ki je bila na lepem mestu skoraj ob morju, je malo ohranjenih podatkov.
3. Tretja župnija v upravi salezijancev je bila stolna Župnija Marijinega vnebovzetja, imenovana Vele Gospa ali Asunta. Tam je bila še v mojem času (1964) ob 11h maša v slovenščini in je pri njej pela Slovenka, primadona Reške opere. Pozneje se je neki mlajši hrvaški sobrat hvalil, da je odpravil tamkajšnjo slovensko mašo kot odvečno. Ali je tam danes maša v slovenščini, mi ni znano; slišal pa sem, da se sicer pravi Slovenci počasi začneje izdajati za Hrvate - tudi pod pritiskom okolja - kot so se nekdaj za Italijane.

V župniji MP je bil v mojem času cerkveni pevec Novelli. Njegovi starši in brat so bili Slovenci, ki so živeli tam blizu na Podmurvicah, pod Smušenim bregom, in so se pisali vsi Novak. On se je pa izdajal za Italijana - in taki primeri niso bili osamljeni. Med dobrotniki cerkve imamo napisanih več darovalcev. Njihovi priimki so nemški, hrvaški, slovenski - največ priimkov pa je italijanskih - nekaj najbrže poitalijančenih; da se je pa na Reki na splošno govorilo italijansko že za časa AO, piše tudi Fran Milčinski v svojih Ptičkih brez gnezda.

Med dobrotniki cerkve je tudi Ana Pelosa, ki je bila verjetno organistkinja. Po njej so se pevke (in pevci) imenovali Pelozinke. --Stebunik 19:19, 29. februar 2024 (CET)

Arhitekt Ronci?

Nikjer nisem mogel zaslediti, kako se je pravzaprav v resnici imenoval arhitekt Cerkve na Podmurvicah. Glavni problem je v tem, ker nekateri pišejo pravopisno, drugi fonetično. Znano je, da je srbska varianta Vukovo načelo (ki mu ga je svetoval Jernej Kopitar): "Piši kao što govoriš, čitaj kako je napisano." Seveda pa nimajo vsi narodi tega načela in v Jugi to lahko dela probleme: posebno, ker so tako pomešani. Nenavadno mi je Ronci, ker tega priimka sicer ni. Eneo se razume, da je Enej. Zato bi prosil pomoč, če kdo kaj ve za kakega arhitekta v Veroni s tem imenom v tistem času. Po mojem bi "bolj italijansko" zvenelo Ronchi, če bi bil na koncu besede i, ali pa morda Ronco ali Roncho, če je na koncu tega priimka o? Težava je v tem, ker večkrat iz virov ni moč sklepati, kako se pravzaprav glasi določen priimek v imenovalniku. --Stebunik 18:12, 10. marec 2024 (CET)