Oersted

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Oersted ali ersted (oznaka Oe) je v CGS sistemu enota za merjenje jakosti magnetnega polja.

Imenuje se po danskem fiziku Hansu Christianu Ørstedu (1777 – 1851).

Definicija[uredi | uredi kodo]

Oersted je enak jakosti magnetnega polja na razdalji 1 cm od neskončno dolgega ravnega vodnika (z zanemarlijim presekom) po katerem teče tok 5 A (amper). V sistemu SI je 1 oersted definiran kot 1000/4π A/m (amperov na meter), kar je približno 79,577 A/m [1][2][3][4]

 1\ \mathrm{Oe} = \frac{1000}{4\pi}\ \mathrm{A/m} \approx 79{,}577\ \mathrm{A/m} \,.

V sistemu SI ni odgovarjajoče enote. [5].
Oersted je tesno povezan z enoto gavs (gauss) s katero v CGS sistemu merimo gostoto magnetnega polja. Kadar je jakost magnetnega polja v vakuumu enaka 1 Oe, je gostota magnetnega polja enaka 1G (1 G = 10-4 T). Oersted je določen tudi kot jakost magnetnega polja v vakuumu na razdalji 1 cm od enote magnetnega pola [6] [7]. Enoti magnetnega pola se odbijata s silo 1 dine, kadar sta 1 cm narazen.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]