Nukleosom
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nukleosóm je pri evkariotih enota v organizaciji kromatina, ki obsega približno 146 baznih parov DNK, ki je 1,67-krat tesno ovita okrog histonskega oktamera, torej osmih histonskih molekul (po dve kopiji histonov H2A, H2B, H3, H4).[1]. Nukleosome povezuje povezovalna DNK dolžine do 80 baznih parov vezana na zunanji histon H1. Nukleosomi omogočajo strnjenost celotne dednine v jedru, ki meri približno 10 μm. Več nukleosomov se povezuje v kromosom. Nukleosomi so nosilci epigenetskih informacij v obliki kovalentnih modifikacij pripadajočih jedrnih histonov. Niso statične, temveč dinamične strukture. Vezavo transkripcijskih faktorjev na posamezna mesta na DNK lahko facilitirajo ali zavirajo.
Sklici in opombe[uredi]
- ^ Luger K, Mäder AW, Richmond RK, Sargent DF, Richmond TJ (1997).
Viri[uredi]
- Luger, K; Mäder, AW; Richmond, RK; Sargent, DF; Richmond, TJ (1997-09-18). "Crystal Structure of the Nucleosome Core Particle at 2.8 Å Resolution". Nature 389 (6648): 251-60. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?cmd=Retrieve&db=pubmed&dopt=Abstract&list_uids=9305837&query_hl=7.
