Nevrolingvistika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Nevrolingvistika je smer jezikoslovja, ki proučuje vplive različnih sprememb ali okvar možganskih centrov na govor in oblikovanje besedil po kaki poškodbi ipd. Nevrolingvistika se je kot samostojna veda uveljavila leta 1985 s prvo številko revije Journal of Neurolinguistics.

Nevrolingvistika je interdisciplinarna veda, ki združuje teorije, metode in tehnike splošne lingvistike, psiholingvistike, razvojne psihologije, psihobiologije in kognitivne nevroznanosti.

Henry Hécaen je v svojem članku L'aphasie iz leta 1968 nevrolingvistiko definiral kot študij jezikovnih primanjkljajev, ki se osredotočajo na:

  • opis in klasifikacijo posameznih jezikovnih primanjkljajev glede na njihov izvor (izvor je lahko ugotovljen ali gre samo za hipotezo),
  • ter prepoznanje in povezavo med posameznimi jezikovnimi primanjkljaji in poškodovanimi centri.

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  • Ogrizek, M. (2006): Leksikon Sova. Ljubljana: Cankarjeva založba.