Muse

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Picto infobox music.png
Muse
Muse toronto.jpg
Osnovni podatki
Izvor Teignmouth, Devon, Anglija
Glasbeni slog Alternativni rock
New prog
Space rock
Leta delovanja 1994-danes
Založba Warner, Helium 3, Taste, East West, Mushroom, Dangerous
Spletna stran www.muse.mu
Člani
Matthew Bellamy
Christopher Wolstenholme
Dominic Howard

Muse so angleška rock skupina, ki so jo ustanovili Matthew Bellamy (vokal, kitara, klavir), Christopher Wolstenholme (bas, spremljevalni vokal, orglice) in Dominic Howard (bobni in tolkala). Znani so predvsem po energičnih in ekstravagantnih nastopih v živo, pri katerih uporabljajo laserske in light šove, LCD zaslone, velikanske robote ter akrobate, leta 2013 pa tudi igralce. Poleti nameravajo v svoje šove pripeljati tudi t.i. drone (helikopterji na daljinsko upravljanje), saj se sklada z imenom njihovega novega albuma, ki ga bodo izdali v začetku junija letos. V živo jih na klaviaturah, tolkalih in dodatnih kitarah ter kaoss padu spremlja Morgan Nicholls (Gorillaz, Lily Allen, The Who...).

Njihov četrti album, Black Holes and Revelations, je bil nominiran za nagrado Mercury, in bil na podlagi revije NME imenovan za tretji najboljši album leta 2006. Muse so prejeli tudi številne ostale nagrade, med drugim pet MTV-jevih Europe Music nagrad, šest Q nagrad, osem NME nagrad, dve Brit nagradi, MTV-jev Europe Music nagrado, štiri Kerrang! nagrade in American Music nagrado. Nominirani so bili tudi za pet Grammy-jev, od tega so dobili enega (najboljši rock album The Resistance). Od junija 2015 so prodali več kot 15 miljard albumov po celem svetu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

1994–98: Nastanek in zgodnja leta[uredi | uredi kodo]

Vsi trije člani skupine so igrali vsak v svoji skupini med obiskovanjem kolidža v Teignmouthu v zgodnjih devetdesetih, nastanek Muse pa se je pričel, ko je Bellamy uspešno prestal avdicije za kitarista skupine, v kateri je bobne igral Dominic, in se je imenovala Carnage Mayhem. Po tem so povprašali Christopherja Wolstenholme-ja, ki je za čas igral bobne, če se bi lahko naučil igrati bas, ter se pridružil skupini. Wolstenholme se je strinjal ter se začel učiti bas, medtem ko se je Bellamy učil postati pevec in tekstopisec skupine.

Najprej so se Muse tako imenovali Gothic Plague. Kasneje so si nadeli ime Fixed Penalty, kasneje pa še Rocket Baby Dolls. S sliko gotskega in glam stila so se tako včlanili na lokalno tekmovanje bandov, na katerem so tudi zmagali, na koncu nastopa pa razbili vso opremo. Kmalu zatem se je trio odločil da opusti univerzo, pusti službe, in si ime spremeni v Muse, ter se preseli iz kraja Teignmouth. Ime za band je Matt dobil po njegovem profesorju Samuelu Theounu. Všeč jim je bilo tudi zato, ker je bilo kratko in je izgledalo odlično na posterjih.

1998–2000: Prvi EP-ji[uredi | uredi kodo]

Po nekaj letih ustvarjanja mreže oboževalcev so Muse igrali prve nastope v Londonu in Manchestru, ko so bili predskupina Skunk Anansie na njihovi turneji. Band je imel med turnejo pomemben sestanek z Dennisom Smithom, lastnikom studia Sawmills Studio (pretvorjeno poslopje vodnega mlina, ki se nahaja v Cornwallu). Skozi čas je opazoval tri fante, kako so odraščali, saj je bil prijatelj z njihovimi starši, imel pa je tudi podjetje za glasbeno produkcijo z bodočim menegerjem Muse, Safto Jafferyjem.

Rezultat sestanka je bil snemanje in izdaja prvega EP-ja, imenovanega kar Muse EP, izdanega 11. maja 1998. Njihov drugi EP, imenovan Muscle Museum EP, je bil izdan 11. januarja 1999 in je dosegel tretjo mesto na lestvici indie singlov, za band pa sta se začela zanimati tudi Steve Lamacq, britanski radio moderator, ter britanski glasbeni tednik NME. Dennis Smith je band predstavil Safti Jafferyju, z katerim je začel glasbeno založbo Taste Media. Kasneje, leta 1999 so Muse igrali na Woodstocku, na odru novih bandov. Muse so podpisali pogodbo z Smithom in Jafferyjem, ter pod njihovo založbo posneli prve tri albume.

Showbiz (1999)[uredi | uredi kodo]

Kljub uspehom, ki ga je trio doživljal z njihovim prvim EP-jem, pa britanske glasbene založbe niso hotele podpisati pogodbe z Muse. Po izletu v New Yorški CMJ festival, jih je Nanci Walker, takrat direktorica A&R v založbi Columbia Records, odpeljala v Ameriko na predstavitev banda Timu Devinu, predsedniku založbe Columbia Records, ter Ricku Rubinu iz American Recordings. Med potjo so 24 decembra, leta 1998, Muse podpisali pogodbo z Ameriško založbo Maverick Records. Ko so se vrnili nazaj iz ZDA, je njihova založba v britaniji, Taste Media, aranžirala sporazum z raznimi glasbenimi založbami v Evropi in Avstraliji, in jim pustila nadzor nad kariero skupine po državah. Kmalu se je timu pridružil John Leckie, kot tudi Paul Reeve, producent Muscle Museum EP-ja, ki sta skupaj z bandom posnela prvi studijski album, Showbiz (1999). Album je nazorno kazal na eni strani agresiven, na drugi pa melanholičen glasbeni stil skupine. Besedila so bila osredotočena na človeške odnose in težave, ki jih je band doživljal med tem, ko so se poskušali uveljaviti v Teignmouthu.

Origin of Symmetry in Hullabaloo (2001-2002)[uredi | uredi kodo]

Med produkcijo drugega albuma, imenovanega Origin of Symmetry, je band začel eksperimentirati z glasbili in instrumentacijo. Tako je na albumu možno tudi slišati cerkvene orgle, živalske kosti, zadrge na hlačah in podobno. Album je vseboval veliko igranja na klavir ter tudi več elektronskih elementov kot prvi album. Bellamy je izdal tudi, da sta za kitarske efekte ter način igranja kriva dva njegova vzornika, Jimi Hendrix in Tom Morello iz Rage Against the Machine. Album vsebuje tudi cover pesmi "Feeling Good", Anthonyja Newleya in Leslieja Bricusseja.

Leat 2002 so Muse tožili Celine Dion, ko si je nameravala njeno predstavo v Las Vegasu preimenovati v "Muse", kljub temu, da ima skupina pravice do lastništva imena v svetu glasbe. Dion je skupini ponudila 50.000 dolarjev, vendar so Muse ponudbo zavrnili. Bellamy je kasneje dodal še da si ne želijo nastopati po svetu pred ljudmi, ki bi mislili da so Muse le osebni band Celine Dion. Kmalu se je Dion umaknila. Album Origin of Symmetry je bil iz strani kritikov sprejet zelo dobro, imel je povprečno oceno 9/10.

Založba Maverick je imela pomisleke glede stila Bellamyjevega glasa, povedali so da je radiu neprijazen, ter ga za to niso hoteli izdati v Ameriki. Kasneje so Muse zapustili Mavercik, album pa v Ameriki izdali leta 2005, ko so se pridružili založbi Warner Bros.

Muse so leta 2002 izdali »live« DVD, imenovan Hullabaloo. Vseboval je posnetek celotnega koncerta, ki so ga Muse odigrali v areni Le Zenith, v Parizu leta 2001, prav tako pa je vseboval dokumentarec o turneji. Skupaj z DVD-jem so izdali tudi kompilacijo B-sidov (pesmi, ki niso prišle na album), iz prvih dveh albumov, kot tudi avdio posnetke iz koncerta v Le Zenithu. Imenovala se je Hullabaloo Soundtrack.

Absolution (2003-2005)[uredi | uredi kodo]

Tretji album skupine, Absolution (producenti Rich Costey, Paul Reeve in John Cornfield), je bil izdan septembra, leta 2003, in je hitro postal prvenec v Veliki Britaniji. Na albumu se je znašel tudi prvi hit skupine Muse, ki je bil vključen med top 10 hitov, imenovan Time Is Running Out, med top 20 hitov pa so bile uvrščene pesmi Hysteria, Sing for Absolution in Butterflies and Hurricanes.

Muse so kmalu začeli svetovno turnejo, ki je trajala približno eno leto, Muse pa so igrali po Avstraliji, Novi Zelandiji, Kanadi, ZDA in v Evropi, v Franciji. Del turneje v ZDA se je začel precej dramatično, saj se je Bellamy med igranjem v Atlanti, medtem ko je skakal po odru, z kitaro vdaril po glavi ter si presekal brado. Turneja se je nekaj dni za incidentom nadaljevala.

Skupina je leta 2004 igrala tudi na največjem open-air festivalu v Angliji, Glastonburyju. Skupina je po koncertu dejala, da je bil koncert najboljši koncert njihovih življenj. Howardov oče, William Howard, ki se je udeležil koncerta, je umrl za posledicami srčnega infarkta kmalu po koncertu. Bellamy je dejal, da so z Howardom preživeli en teden na samem, mu stali ob strani ter ga potolažili. Kasneje so nadaljevali z turnejo. Dobili so dve MTV Europe nagradi za najboljšo alternativno skupino ter Q nagrado za najboljši nastop v živo. Prav tako so za najboljši nastop v živo dobili nagrado Brit. Julija 2005 so Muse bili del Live Aid 8 v Parizu.

Leta 2003 je skupina tožila podjetje Nestlé, ki je uporabila njihovo pesem Feeling Good v reklami za Nescafé, brez njihovega dovoljenja. Denar, ki so ga dobili od tožbe so donirali dobrodelnem podjetju Oxfam.

Aprila 2005 je bil izdan neuradni DVD z biografijo Muse, imenovan Manic Depression, ni pa vseboval glasbe skupine. Band ni bil udeležen v projekt, ter ga ni izdal pod njihovo taktirko. 12 Decembra, leta 2005, pa so Muse izdali lasten DVD, z imenom Absolution Tour. Uradna izdaja je vsebovala urejene in zmontirane videoposnetke vrhuncev iz nastopa na Glastonburyju leta 2004, kot tudi posnetke iz koncerta v Earls Courtu v Londonu, Wembley Areni ter Wiltern Theatru v Los Angelesu.

Album Absolution je sčasoma v ZDA dobil zlato ploščo.

Black Holes and Revalations in HAARP (2006-2008)[uredi | uredi kodo]

!!!STRAN JE V PROCESU IZDELAVE/IZBOLJŠAVE!!! Hvala za razumevanje - M :)

Diskografija[uredi | uredi kodo]

Muse so posneli sedem studijskih albumov:

  • Showbiz (1999)
  • Origin of Symmetry (2001)
  • Absolution (2003)
  • Black Holes and Revelations (2006)
  • The Resistance (2009)
  • The 2nd Law (2012)
  • Drones (2015)

Druge izdaje:

  • Hullabaloo Soundtrack (2002) - kompilacija
  • HAARP (2008) - »live« album
  • Live at Rome Olympic Stadium (2013) - »live« album

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]