Min (dinastija Džin)
| Cesar Min iz dinastije Džin 晉愍帝 | |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
.jpg) | |||||||||
| Cesar dinastije Džin | |||||||||
| Vladanje | 313 – 7. februar 318 | ||||||||
| Predhodnik | Huaj | ||||||||
| Naslednik | Juan | ||||||||
| Prestolonaslednik dinastije Džin | |||||||||
| Mandat | 312–313 | ||||||||
| Predhodnik | Huaj | ||||||||
| Naslednik | Ming | ||||||||
| Rojstvo | 300 dinastija Džin | ||||||||
| Smrt | 7. februar 318[1] | ||||||||
| |||||||||
| Oče | Sima Jan | ||||||||
| Mati | gospa Šun | ||||||||
Min (poenostavljeno kitajsko: 晋愍帝; tradicionalno kitajsko: 晉愍帝; pinjin: Jìn Mǐn Dì), z osebnim imenom Sima Je in vljudnostnim imenom Janči, je bil cesar dinastije Džin (266–420) in zadnji vladar Zahodnega Džina,[2] * 300, † 7. februar 318.
Leta 316 se je predal šiungnujskemu generalu Lju Jau iz Han-Džaa, potem pa ga je cesar Hana Lju Cong leta 318 usmrtil. Pred njim je leta 313 usmrtil tudi njegovega strica, cesarja Huaja.[3]
Življenje preden zasedbo prestola[uredi | uredi kodo]
Sima Je je bil sin Sima Jana, princa Vuja, sina cesarja Vuja, ustanovitelja dinastija Džin, in gospe Šun. Sima Jeja je devet let pred rojstvom posmrtno posvojil njegov stric Sima Džjan, princ Čina, ki je umrl leta 291, devet let pred svojim rojstvom, in Sima Je je podedoval naziv princa Čina.
Ko je prestolnico Džina Luojang leta 311 osvojila vojska Han-Džaa, je cesarja Hauaja ujela, Sima Jejevega očeta Jina pa ubila. Sima Jeju, staremu 13 let, je uspelo pobegniti. V Džengdžovu v Henanu je naletel na svoja strica Šun Fana in in Šun Dzuja, ki sta ga priznala za svojega vladarja. Kasneje tistega leta ga je general Jan Ding nameraval spremljati v Guandžong, kjer naj bi se ustanovila nova vlada, vendar je na poti tja večina generalove vojske dezertirala, vključno z njegovima stricema. Ko so končno prišli na cilj, je generalu Džja Jaju leta 312 uspelo zasesti Čangan, in princ Je se je preselil v Čangan. Ponudili so mu položaj prestolonaslednika in nato organizirali začasno vlado.
Vladanje[uredi | uredi kodo]
Spomladi 313 je cesar Hana Lju Cong usmrtil ujetega cesarja Huaija. Ko je novica o cesarjevi smrti po treh mesecih prišla do Čangana, je prestolonaslednik Je organiziral uradno žalovanje za svojim stricem in nato zavladal kot cesar Min. Čangan je bil takrat tako reven, da je imel manj kot sto gospodinjstev in samo štiri vozove. Uradniki niso imeli niti uradnih uniform niti pečatov. Vojaške zadeve so bile v veliki meri zaupane generaloma Ču Junu in Suo Čenu. Cesar Min je z uradnim odlokom ukazal Sima Bau, princu Nanjanga, in Sima Ruju, princu Langjaja, da mu prideta na pomoč, vendar sta mu bila oba zvesta samo navidezno in od njiju ni dobil nobene pomoči. Okoli novega leta 314 je Han nepričakovano napadel Čangan. Napad je bil odbit, vendar je pokazal, da režim cesarja Mina nima moči, da bi se branil. Leta 315 je Sima Bao razmišljal, da bi priskočil na pomoč, a tega nazadnje ni storil. Pomoč je zavrnil tudi Sima Bau.
Leta 316 je Minovo kraljestvo napadel hanski general Lju Jao, zavzel poveljstvo Bejdi, potem pa so se vsa mesta vdala. Vojska, ki je prišla Minu na pomoč, se je bala napasti nasprotnika. Lju Jao je zato brez težav oblegal Čangan. Ko je mestu zmanjkalo hrane, se je cesar Min odločil, da se bo predal. Lju Jao ga je odpeljal v prestolnico Hana Pingjang v Šanšiju.
Ujetništvo in usmrtitev[uredi | uredi kodo]
Cesar Lju Cong je Mina imenoval za markiza Huajana, potem pa mu je v začetku leta 318 na pojedini ukazal, naj služi kot točaj. Ponižanje je med nekdanjimi uradniki Džina povzročilo glasen jok. V tistem času je v Hanu izbruhnilo več uporov, vsi uporniki pa so želeli ujeti Hanovega prestolonaslednika Lju Cana, da bi ga zamenjali za nekdanjega cesarja Mina. Lju Can je zato zahteval, da so Mina usmrti, in cesar Lju Cong je njegovo zahtevo nemudoma izpolnil.
Predniki[uredi | uredi kodo]
| Sima Ji (179–251) | ||||||||||||||||
| Sima Džao (211–265) | ||||||||||||||||
| cesarica Šuanmu (189–247) | ||||||||||||||||
| cesar Vu (236–290) | ||||||||||||||||
| Vang Su (195–256) | ||||||||||||||||
| cesarica Venming (217–268) | ||||||||||||||||
| gospa Jang | ||||||||||||||||
| Sima Jan (281–311) | ||||||||||||||||
| gospa Li | ||||||||||||||||
| Min, cesar Džina (300–318) | ||||||||||||||||
| Šun Fej | ||||||||||||||||
| Šun Ši | ||||||||||||||||
| Šun Šu (u. 289) | ||||||||||||||||
| Džong Jan | ||||||||||||||||
| gospa Džong | ||||||||||||||||
| gospa Šun | ||||||||||||||||
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ https://pantheon.world/profile/person/Emperor_Min_of_Jin
- ↑ Chan, Alan K. L.; Lo, Yuet-Keung (4. avgust 2010). Philosophy and Religion in Early Medieval China (v angleščini). State University of New York Press. str. 16. ISBN 978-1-4384-3189-5.
- ↑ Davis, Timothy M. (9. november 2015). Entombed Epigraphy and Commemorative Culture in Early Medieval China: A Brief History of Early Muzhiming (v angleščini). BRILL. str. 45. ISBN 978-90-04-30642-4.
Min, cesar Džina Rojen: 300 Umrl: 7. februar 318
| ||
| Vladarski nazivi | ||
|---|---|---|
| Nezasedeno ujet Zadnji nosilec naziva Huaj
|
Cesar Kitajske Zahodni Džin 313–316 |
Naslednik: Sima Rui kot princ Džina |
| Naslednik: Lju Cong kot cesar Han-Džaa | ||