Mikrofonija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Mikrofonija opisuje pojav, v katerem določene komponente v električnih napravah spremenijo v mehanične vibracije v neželeni električni signal (šum). Pojav prihaja iz analogij z mikrofonom, ki je narejen za pretvarjanje vibracij v električne signale.

Definicija[uredi | uredi kodo]

Kadar je električna oprema zgrajena s pomočjo vakuumskih cevi, je mikrofonija pogosto resen dizajnerski problem. Nabiti elementi v vakuumskih ceveh lahko mehanično vibrirajo, spreminjajo razmak med elementoma, kar proizvede naboj, ki teče v in iz cevi na način, identičen kondenzatorskem mikrofonu. Sistem je dovolj občutljiv na mikrofonijo, da lahko dobimo avdio povratne informacije, in naredi zvoke piskanja ali udarcev. Nekatere vakuumske cevi so za zmanjševanje teh učinkov izdelane z debelejšim notranjimi izolacijskimi ploščami in z več podpore.

Z razvojem solid-state elektronike (tranzistorjev) je glavni vzrok mikrofonije preprečen, ampak še vedno ne dokončno. Tudi ožičenja in kabli lahko kažejo mikrofonijo kot nabiti prevodniki, ki se premikajo, ti različni materiali lahko proizvedejo triboelektrično (»statično«) v obliki prasketanja in šumenja, ko se premikajo. To je posledica slabih kontaktov v posameznih žicah varoval med seboj ali ob kovinsko površino.

To se tudi lahko uporablja za opisovanje video efektov starejših kamer pred uvedbo solid-state CDD senzorjev za snemanje slike, ko so vakuumske cevi opravljale to nalogo. Glasne zvoke v studiih, kot na primer rok skupina ali strel iz puške, so povzročili da so cevi vibrirale in povzročile karakteristične nezaželene vodoravne trakove na sliki.

Drugo[uredi | uredi kodo]

Izraz se včasih zlorablja za opis zvokov, ki se prenašajo na uho fizično z mehanskimi vibracijami ali udarci na žice slušalke ali slušalke same, kadar ne pride do nobene motnje v električnem signalu.

Viri[uredi | uredi kodo]