Kvantna superpozicija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Kvantna superpozicija je lastnost, ki se pojavlja v kvantni mehaniki. Kaže se v tem, da lahko delec zavzema vsa možna kvantna stanja istočasno in zaradi tega mora opis delca vsebovati vsa možna stanja z verjetnostmi, da je delec v tem stanju. Takšnega načina opisa ne moremo realizirati v okviru klasične mehanike. Ta način opisa včasih imenujemo tudi princip superpozicije, ki pa velja za vse vrste valovanja (sestavljanje valov). Običajno govorimo o linearni kvantni superpoziciji.

Primer[uredi | uredi kodo]

Naj bodo funkcije  \Psi_1 \,,  \Psi_2 \,,… \Psi_n \, možne valovne funkcije, ki opisujejo kvantno stanje, potem je njihova linearna superpozicija enaka  \Psi_3 = c_1 \Psi_1 + c_2 \Psi_2 + \dots + c_n \Psi_n \, (pri tem so  c_1 \,,  c_2 \,,…., c_n \, kompleksna števila, za katera velja 
|c_1|^2+|c_2|^2+\dots+|c_n|^2=1
 \,) . Ta funkcija prav tako opisuje neko stanje kvantnega sistema.

Predpostavimo, da je delec lahko v položaju (stanju) A \, in B \,. Recimo, da je v položaju A \, v vrednosti 3i/5 in v položaju B \, v vrednosti 4/5. Potem lahko zapišemo

|\psi\rangle = {3\over 5} i |A\rangle + {4\over 5} |B\rangle \,

kjer je

To lahko povemo tudi na naslednji način:

Kadar nam meritev neke fizikalne količine v stanju  |\Psi_1 \rangle \, da vrednost  f_1 \, in če merimo isto količino v stanju  |\Psi_2 \rangle \, in dobimo vrednost  f_2 \,, potem meritev v stanju  |\Psi_3 \rangle \, pripelje do rezultata  f_1 \, ali  f_2 \, z verjetnostima  | c_1|^2 \, in  | c_2|^2 \, (če je  \Psi_3 = c_1 \Psi_1 + c_2 \Psi_2 \,).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]