Kronos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kronos
Vladar bogov,
bog časa
Rhéa présentant une pierre emmaillotée à Cronos dessin du bas-relief d'un autel romain.jpg
Kronos s soprogo Reo
Grški zapis: Κρόνος
Partnerstvo: Rea
Starši : Uran in Gea
Sorodniki: Rea, Okean, Hiperion, Teja, Fojba, Japet, Tetida in Temida
Otroci: Zevs, Hera, Pozejdon, Had, Hestija, Demetra, Hiron
Predhodnik: Uran
Naslednik: Zevs
Poistovetenje: Saturn (rim.)

Kronos je v grški mitologiji drugi najvišji bog, takoj s Zevsom, svojim sinom. Je bog časa. Je potomec Gee in Urana. V rimski mitologiji ga imenujejo Saturn.

Poročen je s svojo sestro Reo, s katero je imel mnogo otrok. Med njimi so Hestija, Demetra, Hera, Hades, Pozejdon in Zevs. To so olimpski bogovi. Ker mu je bilo prerokovano, da ga bo s prestola vrgel eden od njegovih potomcev, je vse, razen Zevsa, požrl. Rea je na skrivaj rodila Zeusa na Kreti, Kronusu pa dala kamen zavit v plenico, znan tudi pod imenom Omphalos (popek sveta), katerega je v trenutku požrl, misleč da je bil njegov sin.

Rea naj bi skrivala Zeusa v jami na gori Ida, Kreta. Nekatere zgodbe govorijo, da je za mladega Zeusa skrbela nimfa oz. ovca Amalteja (ta je imela rog, napolnjen z vsakovrstnim sadjem, granatnimi jabolki, grozdjem; imenovan tudi rog izobilja) skupaj s Kreti op p. (Κουρητες, Kourêtes), oboroženimi moškimi plesalci, ki so kričali in ploskali, da so s hrupom zakrili otroški jok pred Kronosom. Ena od verzij govori, da je Zeusa vzgajala babica Gaia; druga da je zanj skrbela nimfa Adamanteja.

Ko Zeus odraste dobi od boginje Metis čarobno travo, zaradi nje Kronos izbljuva svoje otroke. Druga različica govori o tem, da Zeus prereže Kronosu trebuh.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]