JuJu
| JuJu | ||||
|---|---|---|---|---|
 | ||||
| Studijski album: | ||||
| Izdan | julij 1965 | |||
| Posnet | 3. avgust 1964 | |||
| Studio | Van Gelder Studio, Englewood Cliffs, New Jersey | |||
| Slog | Post bop, modalni jazz, hard bop | |||
| Dolžina | 56:12 | |||
| Založba | Blue Note | |||
| Producent | Alfred Lion | |||
| Kronologija: Wayne Shorter | ||||
| ||||
| Strokovne kritike | |
|---|---|
| Ocene | |
| Vir | Ocena |
| AllMusic |  [1]
|
| The Rolling Stone Jazz Record Guide |  [2]
|
JuJu je četrti studijski album ameriškega jazz saksofonista Wayna Shorterja, ki je izšel julija 1965 pri založbi Blue Note Records.[3]
Kompozicije[uredi | uredi kodo]
Na albumu se opazi močan vpliv Johna Coltrana, od katerega se je Shorter učil kot dodiplomski študent. Coltranov slog se odraža tako v izvedbi kot v kompozicijah: Shorterjeva barva je precej ostra, njegove fraze pa dolge in ohlapne, kar ni značilno za njegova kasnejša dela. »Yes or No« harmonsko spominja na Coltranovo kompozicijo »Moment's Notice« z njegovega albuna Blue Train, »House of Jade« pa je, tako kot nekatere kasnejše Shorterjeve balade (»Infant Eyes« z albuma Speak No Evil), po melodiji in strukturi podobna kompoziciji »Naima«. Coltranov vpliv se vidi tudi pri snemalni zasedbi, ki je bila sestavljena podobno kot Coltranov klasični kvartet: McCoy Tyner za klavirjem, Elvin Jones za bobni in Reggie Workman na basu. Ista ritem sekcija je leta 1961 posnela Coltranov album Africa/Brass. Do naslednjega Shorterjevega albuma, Speak No Evil, ki je bil posnet konec leta 1964, so postale njegove fraze krajše, mehkejše in bolj zaokrožene. Do teh sprememb je prišlo pod vplivom Sonnyja Rollinsa in Milesa Davisa, pri katerem je Shorter takrat igral, Tynerja pa je v Shorterjevi ritem sekciji zamenjal Herbie Hancock.
Avtor originalnih notranjih opomb albuma JuJu, Nat Hentoff, ni nikjer omenil Coltrana, omenil ni niti njegovega sodelovanja s Shorterjem. Bob Blumenthal, ki je prispeval notranje opombe v novejši izdaji albuma, pa je navedel, da je Hentoff verjetno namerno opustil Coltranovo omembo.
Večina kompozicij z albuma vsebuje A sekcijo iz 4 do 16 taktov, v kateri zasedba ponavlja enega ali dva akorda, sledi pa B sekcija, ki vsebuje več kompleksnih modulacij. To je Shorterju omogočilo, da je pri vsaki skladbi uporabil le eno ali dve lestvici, s čimer je ohranil modalni jazz Coltranovega modernejšega dela brez opuščanja harmonske kompleksnosti lastnega komponiranja.
Seznam skladb[uredi | uredi kodo]
Avtor vseh skladb je Wayne Shorter.
| Št. | Naslov | Dolžina |
|---|---|---|
| 1. | "JuJu" | 8:30 |
| 2. | "Deluge" | 6:49 |
| 3. | "House of Jade" | 6:49 |
| 4. | "Mahjong" | 7:39 |
| 5. | "Yes or No" | 6:34 |
| 6. | "Twelve More Bars to Go" | 5:26 |
| Alternativna posnetka na ponovni izdaji | ||
|---|---|---|
| Št. | Naslov | Dolžina |
| 7. | "JuJu" | 7:48 |
| 8. | "House of Jade" | 6:37 |
Zasedba[uredi | uredi kodo]
- Wayne Shorter – tenorski saksofon
- McCoy Tyner – klavir
- Reggie Workman – bas
- Elvin Jones – bobni
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Proefrock, Stacia (2011). »Juju – Wayne Shorter | AllMusic«. AllMusic. Pridobljeno 20. marca 2018.
- ↑ Swenson, J. (ur.) (1985). The Rolling Stone Jazz Record Guide. ZDA: Random House/Rolling Stone. str. 180. ISBN 0-394-72643-X.
- ↑ »none«. Schwann Monthly Guide to Stereo Records. Zv. 19, št. 10–12. str. 277.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- JuJu na portalu Blue Note
