Izvirna pridobitev lastninske pravice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Izvirna pridobitev lastninske pravice] je pridobitev ne glede na voljo prejšnjega lastnika.

Na znanih stvareh[uredi | uredi kodo]

Neoporočno oz. zakonito dedovanje[uredi | uredi kodo]

Zakon[uredi | uredi kodo]

določa pogoje pod katerim ugasne pravica prejšnjega lastnika in nastane pravica novega. Najbolj pogosto gre za priposestvovanje tj. daljšo dobroverno posest stvari. Premičnine se priposestvuje 3 leta, nepremičnine 10 let. Na zemljiščih se dejstvo posesti lahko razteza le na del tujega zemljišča.

Odločba državnega organa[uredi | uredi kodo]

spori, pri katerih se ugotavlja nova meja. Teorija govori o gradnji čez mejo, kjer sodišče, če povrnitev v prejšnje stanje ni možna, tehta med določitvijo nove meje ali odmero primerne odškodnine

Na novih stvareh[uredi | uredi kodo]

  • Okupacija - z okupacijopridobi lastnino na premičnini brez lastnika tisti, ki stvar vzame z namenom, da si jo prilasti
  • Najdba - najditelj premično stvar najde, o njej obvesti lastnika ali policijo. Ob neznatni vrednosti jo lahko ohrani, lastnina postane v letu dni od odkritja ali prijave predmeta policiji
    • Najdba zaklada - stvar večje vrednosti, skrita dalj časa zaradi česar ni več možno najti lastnika
  • Prirast - premičnina postane del nepremičnine
  • Spojitev - premičnine se tako spojijo, da postanejo sestavina enotne premičnine
  • Pomešanje - premičnine različnih lastnikov se tako pomešajo ali zlijejo, da jih ni več možno ločiti ali so z ločitvijo povezani nesorazmerni stroški
  • Izdelava nove premičnine - kdor iz materiala izdela novo premičnino
  • Ločitev plodov

Glej tudi[uredi | uredi kodo]