Gravitacijski val

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Gravitacijski valovi so nihanja ukrivljenosti prostor-časa, ki se kot valovi širijo stran od izvora. Gravitacijski valovi teoretično prenašajo energijo v obliki gravitacijskega sevanja. Prvi je na osnovi svoje teorije splošne relativnosti[1] leta 1916 njihov obstoj napovedal Albert Einstein.[2] Viri zaznavnih gravitacijskih valov bi lahko bili dvojne zvezde, sestavljene iz belih pritlikavk, nevtronskih zvezd ali črnih lukenj. Obstoj gravitacijskih valov je možna posledica Lorentzove invariance splošne relativnosti, saj s sabo prinaša koncept omejene hitrosti širjenja fizikalnih interakcij.

Čeprav gravitacijsko sevanje še ni bilo neposredno zaznano, zanj obstajajo posredni dokazi. Tako je bila Nobelova nagrada za fiziko leta 1993 podeljena za meritve Hulse-Taylorjevega dvojnega sistema, ki so pokazale, da so gravitacijski valovi več kot le matematične anomalije. Po svetu delujejo različni detektorji gravitacijskih valov. 17. marca 2014 so astronomi Centra za astrofiziko Harvard-Smithsonian objavili, da so v kozmičnem mikrovalovnem ozadju zaznali in napravili »prvo neposredno sliko gravitacijskih valov na prvobitnem nebu«, s čimer so močno podprli teorijo inflacije in velikega poka.[3][4][5][6] Preden se bo o teh ugotovitvah oblikoval splošen znanstveni konsenz, bo potrebna recenzija izsledkov.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]