Dajnčica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Dajnčica je slovenska pisava, ki jo je izumil Peter Dajnko. V rabi je bila od leta 1824 do 1839 - zlasti na vzhodnem Štajerskem.

Knjiga Kmet Izidor v dajnčici
Dajnko: Posvetne pesmi, pesem v dajnčici

Dajnko je svojo pisavo predstavil leta 1824 v knjigi Lehrbuch der windischen Sprache = Učbenik slovenskega jezika. Odločil se je zavreči prej uveljavljeno bohoričico in uvedel nov sistem za zapisovanje sičnikov in šumnikov. Sičnikom je dodelil iste črke (C, S, Z), kot jih je pozneje uporabljala tudi gajica, za šumnike pa je uvedel posebne znake. Poleg tega je uvedel tudi znaka za nj in za vzhodnoštajerski glas ü (ta dva znaka je po letu 1829 nehal uporabljati).

Dajnčica
velika
črka
mala
črka
sodobna
slovenščina
C c c
Dajnko Č.gif Dajnko č.gif č
S s s
Dajnko Š.gif Dajnko š.gif š
Z z z
X x ž
Dajnko NJ.gif Dajnko nj.gif n j
Y y ü

Opomba: črka Dajnko š.gif se ni dobro ločila od črke s, zato jo je Dajnko pozneje malo spremenil: Dajnko š var.gif.

Dajnko je določil naslednji abecedni vrstni red črk:

A B C D E F G H I J K L M N Dajnko NJ.gif O P R S Dajnko Š.gif Z X T U Y V Dajnko Č.gif

Po letu 1834 je je dajnčica začela umikati gajici. Dokončno je bila ukinjena leta 1839.

V dajnčici je bilo natisnjenih kar precej knjig. Ocenjujejo, da je bila skupna naklada vseh knjig v dajnčici okoli 50000.


Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije, 2. zvezek, članek Dajnčica. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.