Boylov zakon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Boylov zákon [bòjlov ~] (tudi Boyle-Marriotov zakon [bojl-mariotov ~]) povezuje prostornino in tlak idealnega plina pri izotermni spremembi, torej pri spremembi, ki poteka pri stalni temperaturi:

p V = \textrm{konst.} \!\,

Skupaj z Gay-Lussacovim in Amontonsovim zakonom predstavlja plinske zakone za idealni plin, katerih združitev je splošna plinska enačba.

Boylov zakon nosi ime po svojem odkritelju, angleškem naravoslovcu Robertu Boylu (1627-1691), ki ga je prvi objavil leta 1662. Francoski fizik in duhovnik Edme Mariotte (ok. 1620-1684) je odkril zakon leta 1676 neodvisno od Boyla.