Benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica
| Benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica | |
|---|---|
 | |
| Zunanjost labirinta notranjega ušesa | |
| Specialnost | otorinolaringologija  |
| Simptomi | omotica, vrtoglavica |
| Pogostost | 2,4% |
| Klasifikacija in zunanji viri | |
| MKB-10 | H81.1 |
| MKB-9 | 386.11 |
| OMIM | 193007 |
| DiseasesDB | 1344 |
| MedlinePlus | 001420 |
| eMedicine | ent/761 emerg/57 neuro/411 |
| MeSH | D014717 |
Benigna paroksizmalna položajna vrtoglavica (BPPV) ali benigni paroksizmalni položajni vertigo je motnja ravnotežja, ki se pojavi zaradi nepravilnega delovanja notranjega ušesa.[1] Simptomi so ponavljajoča se kratka obdobja vrtoglavice pri premikanju, tj. občutek vrtenja pri spremembah položaja glave.[2] Pojavi se lahko pri obračanju v postelji ali pri spremembah telesnega položaja. Posamezen napad vrtoglavice običajno traja manj kot minuto.[1] Pogosto mu je pridružena tudi slabost (navzeja).[3] BPPV je eden od najpogostejših vzrokov vrtoglavice.[2][4]
BPPV je lahko posledica poškodbe glave ali pa se pojavi kot del staranja. Specifičnega vzroka pogosto ni mogoče ugotoviti. Osnovni mehanizem vključuje droben poapnel otolit (kamenček), ki se prosto premika v notranjem ušesu. Gre za motnjo ravnotežja, kamor sicer spadata še labirintitis in Ménièrova bolezen.[1] Diagnozo običajno postavimo z Dix-Hallpikovim manevrom, pri katerem se pojavi nistagmus (značilno premikanje oči), in izključitvijo drugih vzrokov. Če je klinična slika jasna, slikovne preiskave niso potrebne.[2]
BPPV se pogosto zdravi z različnimi preprostimi gibi, kot so Epleyjev manever in Brandt-Daroffove vaje.[1][5] Slabost je mogoče lajšati z zdravili.[3] Nekatere raziskave nakazujejo, da bi vrtoglavico morda lahko lajšal betahistin, vendar pa njegova uporaba v splošnem ni potrebna.[2][6] BPPV ni težje bolezensko stanje. Običajno izgine spontano v enem do dveh tednih, pri posameznikih pa se lahko ponavlja.[3]
Motnjo je prvi opisal avstroogrski otolog Robert Bárány.[7] Pojavlja se pri 2,4 % prebivalstva.[2] Pri tistih, ki dočakajo 80. leta, se pojavlja pri 10 % prebivalstva.[4] Pri ženskah je dvakrat pogostejša kot pri moških.[3] Najpogosteje se pojavlja v 6. do 8. desetletju življenja.[4]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 »Balance Disorders«. NIDCD. 10. avgust 2015. Pridobljeno 25. julija 2016.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Bhattacharyya, N; Baugh, RF; Orvidas, L; Barrs, D; Bronston, LJ; Cass, S; Chalian, AA; Desmond, AL; Earll, JM; Fife, TD; Fuller, DC; Judge, JO; Mann, NR; Rosenfeld, RM; Schuring, LT; Steiner, RW; Whitney, SL; Haidari, J; American Academy of Otolaryngology-Head and Neck Surgery, Foundation (november 2008). »Clinical practice guideline: benign paroxysmal positional vertigo«. Otolaryngology--head and neck surgery : official journal of American Academy of Otolaryngology-Head and Neck Surgery. Zv. 139, št. 5 Suppl 4. str. S47–81. doi:10.1016/j.otohns.2008.08.022. PMID 18973840.
{{navedi revijo}}: Prezrt neznani parameter|laydate=(pomoč); Prezrt neznani parameter|laysource=(pomoč); Prezrt neznani parameter|laysummary=(pomoč)Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ 3,0 3,1 3,2 3,3 »Positional vertigo: Overview«. PubMed Health (v angleščini). 30. januar 2014. Pridobljeno 25. julija 2016.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Dickson, Gretchen (2014). Primary Care ENT, An Issue of Primary Care: Clinics in Office Practice, Volume 41, Issue 1 of The Clinics: Internal Medicine. Elsevier Health Sciences. str. 115. ISBN 9780323287173. Pridobljeno 25. julija 2016.
- ↑ Hilton, MP; Pinder, DK (8. december 2014). »The Epley (canalith repositioning) manoeuvre for benign paroxysmal positional vertigo«. The Cochrane database of systematic reviews. 12: CD003162. doi:10.1002/14651858.CD003162.pub3. PMID 25485940.
- ↑ Murdin, L; Hussain, K; Schilder, AG (21. junij 2016). »Betahistine for symptoms of vertigo«. The Cochrane database of systematic reviews (6): CD010696. doi:10.1002/14651858.CD010696.pub2. PMID 27327415.
- ↑ Daroff, Robert B. (2012). »Chapter 37«. Bradley's neurology in clinical practice (6th izd.). Philadelphia, PA: Elsevier Saunders. ISBN 9781455728077.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Parnes, LS; Agrawal, SK; Atlas, J (2003). »Diagnosis and management of benign paroxysmal positional vertigo (BPPV)«. CMAJ : Canadian Medical Association [Journal de l'Association medicale canadienne]. 169 (7): 681–93. PMC 202288. PMID 14517129.
- Huppert, Doreen; Strupp, Michael; Mückter, Harald; Brandt, Thomas (2011). »Which medication do I need to manage dizzy patients?«. Acta Oto-laryngologica. 131 (3): 228–41. doi:10.3109/00016489.2010.531052. PMID 21142898.
- Solomon, D (2000). »Benign Paroxysmal Positional Vertigo« (PDF). Current Treatment Options in Neurology. 2 (5): 417–428. doi:10.1007/s11940-000-0040-z. PMID 11096767.
- »Videos«. in Radtke, A.; Von Brevern, M.; Tiel-Wilck, K.; Mainz-Perchalla, A.; Neuhauser, H.; Lempert, T. (2004). »Self-treatment of benign paroxysmal positional vertigo: Semont maneuver vs Epley procedure«. Neurology. 63 (1): 150–2. doi:10.1212/01.WNL.0000130250.62842.C9. PMID 15249626.