Amilacetat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Amilacetat
Identifikatorji
3D model (JSmol)
1744753
ChEBI
ChEMBL
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.010.044
EC število
  • 211-047-3
MeSH Amyl+acetate
RTECS število
  • AJ1925000
UNII
UN število UN 1104
  • InChI=1S/C7H14O2/c1-3-4-5-6-9-7(2)8/h3-6H2,1-2H3
    Key: PGMYKACGEOXYJE-UHFFFAOYSA-N
  • InChI=1/C7H14O2/c1-3-4-5-6-9-7(2)8/h3-6H2,1-2H3
    Key: PGMYKACGEOXYJE-UHFFFAOYAQ
  • CCCCCOC(C)=O
  • O=C(OCCCCC)C
Lastnosti
Videz brezbarvna
Gostota 0,86
Tališče -78 °C
Vrelišče 143 °C
malenkostna
Parni tlak v mb 5 pri 20 °C
Nevarnosti
Glavne nevarnosti Gorljivo
Varnostni list External MSDS
NFPA 704 (diamant ognja)
NFPA 704 four-colored diamondFlammability code 3: Liquids and solids that can be ignited under almost all ambient temperature conditions. Flash point between 23 and 38 °C (73 and 100 °F). E.g. gasolineHealth code 1: Exposure would cause irritation but only minor residual injury. E.g. turpentineReactivity code 0: Normally stable, even under fire exposure conditions, and is not reactive with water. E.g. liquid nitrogenSpecial hazards (white): no code
3
1
0
Plamenišče −706 °C (−1.239 °F; −433 K)
Meje eksplozivnosti
1.1–7.5%[1]
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
7400 mg/kg, oral (zajec)
6500 mg/kg, oral (rat)[2]
5200 ppm (podgana)[2]
NIOSH (ZDA varnostne meje):
PEL (Dopustno)
100 ppm, 8 hr TWA (525 mg/m3)[1]
REL (Priporočeno)
TWA 100 ppm (525 mg/m3)[1]
IDLH (Takojšnja nevarnost)
1000 ppm[1]
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Amilacetat je brezbarvna tekočina z vonjem po sadju. Je lahko vnetljiva tekočina s plameniščem 25 °C (21 – 32 °C) in vžigno temperaturo 380 °C (375 °C). Pri segrevanju tekočine se tvorijo eksplozivne zmesi, ki so težje od zraka in se razširjajo pri tleh. Nevarnost vžiga zaradi vročih tekočin, odprtega plamena ali isker. Amilacetat mehča, najeda razkraja mnoge umetne snovi. Pri daljšem učinkovanju najeda tudi gumo in azbest.

Ugotovitve o nevarnih lastnostih:[uredi | uredi kodo]

Napotki za nevarnost

Potrebno je dobro prezračevanje; izsesavanje iz spodnjih delov prostorov; tla morajo biti odporna proti topilom, pri čemer je treba predvideti možnost za izpiranje tal.

Zaradi lahke vnetljivosti je skladiščno področje eksplozijsko nevarno območje; posledično je treba zagotoviti varnostne ukrepe pred statično elektriko, gasilna sredstva, gasilna pregrinjala, steklenice z vodo za izpiranje oči.

Uporablja se zaprte in ozemljene naprave, pri čemer se hlapi izsesajo na mestih izvora. Posode s snovjo morajo biti shranjene tesno zaprte v dobro zračnem prostoru; pri pretakanju je treba preprečiti prosti pad in brizganje.

Potrebno je tudi preprečiti vse vire vžiga, kot so električne priprave, odprt plamen, vire toplote in iskre. V primeru razlitja se snov posesa z univerzalnim vezavnim sredstvom (kremenčeva pena ali ekspandirana sljuda) in se nato preda na določeno mesto za nevtralizacijo odpadkov.

Pri delu s snovjo je treba preprečiti stik s kožo in očmi; po delu si umijemo roke z vodo in milom. Nositi je treba proti ognju varno zaščitno obleko, zaščitne rokavice iz sintetične gume in zaščitna očala; po potrebi pa tudi zaščitno masko s filtrom A (rjava barva). Pri visokih koncentracijah hlapov (kleti, itd.) daje popolno zaščito samo izolacijski aparat.

Hlapi dražijo oči in dihalne poti. Izpostavljenost, ki traja 30 – 60 minut pri koncentraciji 500 – 1000 ppm, povzroča močno draženje oči in dihalnih poti.

Ukrepi ob požaru:[uredi | uredi kodo]

Posebne nevarnosti

Snov je lahko vnetljiva tekočina s plameniščem 25 °C (21 – 32 °C) in vžigno temperaturo 380 °C (375 °C). Pri segrevanju tekočine se tvorijo eksplozivne zmesi, ki so težje od zraka in se razširjajo pri tleh. Nevarnost vžiga zaradi vročih tekočin, odprtega plamena ali isker. Amilacetat mehča, najeda razkraja mnoge umetne snovi. Pri daljšem učinkovanju najeda tudi gumo in azbest.

Primerna sredstva za gašenje

Za gašenje manjših požarov se uporablja voda, aparati na prah in ogljikov dioksid, za velike požare pa pena, voda ali razpršen vodni curek. Posode hladimo z razpršenim vodnim curkom in jih po možnosti odstranimo iz nevarnega območja.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards. »#0031«. National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).
  2. 2,0 2,1 »n-Amyl acetate«. National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH). 4. december 2014. Pridobljeno 16. februarja 2015.