Afladž - namakalni sistem Omana
 Faladž Daris | |
| Unescova svetovna dediščina | |
|---|---|
| Uradno ime | Aflaj Irrigation Systems of Oman |
| Lega | Oman |
| Koordinati | 22°59′56″N 57°32′10″E / 22.998889°N 57.536056°EKoordinati: 22°59′56″N 57°32′10″E / 22.998889°N 57.536056°E |
| Površina | 1.455,95 ha |
| Vključuje | Falaj Al-Jeela Falaj Al-Katmeen Falaj Al-Malki Falaj Al-Muyasser Falaj Daris |
| Kriterij | Kulturno: (v) |
| Referenca | 1207 |
| Vpis | 2006 (30. zasedanje) |
  Lega: Afladž - namakalni sistem Omana | |
Namakalni sistemi Afladž v Omanu so starodavni vodni kanali iz leta 500 našega štetja v governoratih Dahilija, Šarkija in Batina v Omanu. Predstavljajo vrsto namakalnega sistema, starega 5000 let v regiji, imenovani kanat ali kariz, kot so sistem prvotno imenovali v Perziji.[1]
Afladž je množina od Faladž, kar v klasični arabščini pomeni »razdeljen na dele«. Ta namakalni sistem je učinkovito razdelil vodo med vse prebivalce; gravitacijsko je tekla od izvirov do domov in obdelovalnih površin. Kompleks je vključeval stražne stolpe za zaščito, pa tudi mošeje in druge stavbe.[2]
Leta 2006 je bilo pet namakalnih sistemov afladž v Omanu dodanih na Unescov seznam svetovne dediščine: Faladž Al-Hatmeen, Faladž Al-Malki, Faladž Daris, Faladž Al-Majasar in Faladž Al-Džeela.[3]
Bombardiranje med vojno Džebel Akhdar[uredi | uredi kodo]
Podatki britanskega nacionalnega arhiva, ki so jim preklicali zaupnost, so pozneje razkrili, da je britanska vlada namerno uničila namakalne sisteme Afladž in pridelke z zračnimi napadi med vojno v Džebel Ahdarju, da bi domačinom v notranjosti Omana preprečila nabiranje pridelkov in jim onemogočila dostop do zalog vode. Vadi Beni Habib in vodni kanal v Semailu sta bila med zalogami vode, ki so bili namerno poškodovani. Zaradi zračnih napadov na Saik in Šaraija je pridelava na območjih postala »nevarna«. Poleg tega ti dokumenti razkrivajo, da je britanski zunanji minister 4. avgusta 1957 dal soglasje za izvedbo zračnih napadov brez predhodnega opozorila domačinom, ki so živeli v notranjosti Omana. Prepoved vizumov za novinarje s strani sultana in zmožnost britanske vlade, da diskretno izvaja zračne napade z uporabo letališča Masira, sta pomagali vzdrževati vojaške operacije v prikritem stanju.[4]
Aflaj uvrščen na seznam svetovne dediščine[uredi | uredi kodo]
| Faladž | koordinate | Površina | Governorat[5] |
|---|---|---|---|
| Al-Katmen | 22°56′0″N 57°40′0″E / 22.93333°N 57.66667°E | 135.028 ha | Dahilija |
| Al-Malki | 22°44′0″N 57°46′0″E / 22.73333°N 57.76667°E | 600 ha | Dahilija |
| Daris | 22°59′0″N 57°32′0″E / 22.98333°N 57.53333°E | 389.468 ha | Dahilja |
| Al-Džela | 22°47′0″N 59°10′0″E / 22.78333°N 59.16667°E | 30.952 ha | Šarkija |
| Al-Mujaser | 23°21′0″N 57°27′0″E / 23.35000°N 57.45000°E | 300.501 ha | Batina |
-
Faladž Daris pri Nizvi -
Faladž Daris pri Nizvi
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ system.com /agriculture-fisheries/traditional-aflaj-irrigation-system-omani-heritage.asp »The Traditional Aflaj Irrigation System - An Omani Heritage | OmanInfo.com«. www.omaninfo.com (v angleščini). Pridobljeno 13. julija 2018.
{{navedi splet}}: Preveri vrednost|url=(pomoč)[mrtva povezava] - ↑ »Aflaj Irrigation Systems of Oman«. UNESCO. Pridobljeno 17. maja 2015.
- ↑ »Ancient irrigation system (Oman) and Palaces of Genoa (Italy) among ten new sites on World Heritage List«. UNESCO. Pridobljeno 17. maja 2015.
- ↑ Jurkowski, Maureen (april 2007). »Monastic Archives in the National Archives«. Archives: The Journal of the British Records Association. 32 (116): 1–18. doi:10.3828/archives.2007.1. ISSN 0003-9535.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ »Aflaj Irrigation Systems of Oman«. UNESCO. Pridobljeno 18. julija 2021.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
