Adiabatni eksponent

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Adiabátni eksponènt (tudi eksponènt izentrópe, adiabátni koeficiènt ali adiabátni índeks; oznaka κ in redkeje γ ali k) je v fiziki brezrazsežna količina in je določen kot razmerje med specifično toploto pri stalnem tlaku in specifično toploto pri stalni prostornini:

\kappa = \frac{c_{p}}{c_{V}} = \frac{c_{m,p}}{c_{m,V}} \!\, ,

kjer sta c_{m} molski specifični toploti.

Adiabatni eksponent nastopa v enačbah stanja, ki povezujejo termodinamske spremenljivke pri adiabatnih spremembah. Število se imenuje tudi Poissonovo število ali Poissonova konstanta.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Ker je  c_{V} < c_{p}, je \kappa > 1.

Pri idealnem prlinu je specifična toplota konstantna pri različnih temperaturah. Zato je moč zapisati notranjo energijo U in entalpijo H kot:

 U = c_{V} T \!\, ,
 H = c_{p} T \!\, .

Tako je adiabatni eksponent enak tudi razmerju med entalpijo in notranjo energijo:

 \kappa = \frac{H}{U} \!\, .

Specifični toploti se lahko izrazita z adiabatnim eksponentom in (specifično) plinsko konstanto R:

 c_{V} = \frac{R}{\kappa - 1} , \quad c_{p} = \frac{\kappa R}{\kappa - 1} \!\, .

Poznati je treba vsaj c_{p}, ki se v razpredelnicah največkrat navaja. c_{V} se lahko izračuna prek R, ki je značilna za vsak plin:

 c_{V} = c_{p} - R \!\, .

Enačba velja tudi za druge snovi, kadar sta specifični toploti odvisni od temperature, ne le za idealne pline.