Adamič-Lundrovo nabrežje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Adamič-Lundrovo nabrežje
Adamič-Lundrovo nabrežje z mestno tržnico
Nekdanja imenaŠolski drevored (1876–1929)
Nabrežje 20. septembra (1929–1952)
Dolžina334 m
LegaStara Ljubljana
Večja
križišča
Cankarjevo nabrežje, Tromostovje, Stritarjeva ulica, Zmajski most,
Kopitarjeva ulica
Zgodovina
Konec
gradnje
1876

Adamič-Lundrovo nabrežje je eno izmed nabrežij na vzhodni strani Ljubljanice v starem mestnem jedru Ljubljane. Ulica je poimenovana po Ivanu Adamiču (* 1893) in Rudolfu Lundru (* 1896), ki ju je 20. septembra 1908 med demonstracijami na Pogačarjevem trgu ubila avstro-ogrska vojska.[1][2]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ulica se je po ljubljanskem liceju na današnjem Vodnikovem trgu prvotno imenovala Šolski drevored. Leta 1929 so nabrežje poimenovali v spomin na dogodke 20. septembra 1908 kot Nabrežje 20. septembra. Leta 1952 je dobil današnje ime.[3][4]

Lega[uredi | uredi kodo]

Ulica teče vzhodno od križišča s Cankarjevim nabrežjem, Tromostovja in Stritarjeve ulice do križišča z Zmajskim mostom, s Kopitarjevo ulico in s Poljanskim nasipom.

Stranske ulice[uredi | uredi kodo]

Od Adamič-Lundrovega nabrežja se od zahoda proti vzhodu odcepijo naslednje ulice in trgi:[5]

Pomembnejše zgradbe in objekti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Adamič-Lundrovo nabrežje : Travel-Slovenia«. Travel Slovenia - Sledite lepotam naše male državice. Pridobljeno 2. novembra 2022. Arhivirano 2022-11-02 na Wayback Machine.
  2. »Ljubljana - Ivan Adamič & Rudolf Lunder«. Pridobljeno 2. novembra 2022.
  3. »Zemljevid ulic v Ljubljani«. Pridobljeno 21. septembra 2022.
  4. Ljubljanske ulice (PDF). Ljubljana: Geodetska uprava skupščine mesta Ljubljane. 1980.
  5. Häuser-Verzeichnis der Landeshauptstadt Laibach. Zapisnik his dezelnega glavnega mesta ljubljanskega (v nemščini). Kleinmayr & Bamberg. 1877.
  6. »semenišče.si – Bogoslovno semenišče«. Pridobljeno 2. novembra 2022.
  7. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9232«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

Koordinati: 46°03′05″N 14°30′29″E / 46.051303°N 14.508061°E / 46.051303; 14.508061