Šah Džalal
| Šah Džalal | |
|---|---|
 Šah Džalal Mazar | |
| Rojstvo | 1271 Konya |
| Smrt | 15. marec 1346 Silhet[d] |
| Druga imena | Šejk Džalal |
| Poklic | verski voditelj |
| Naziv | Šejk al-Mašejk, Makdum, Mudžarad |
| Predhodnik | Sjed Ahmed Kabir Suhravardi |
Verska opredelitev | Islam |
Verska skupnost | Sufizem |
| Sorodniki | Džalaludin Surk-Poš Bukhari (ded po materi) |
Hazrat Šah Džalal (arabsko شيخ المشايخ, bengalsko শাহ জালাল, polno ime: Šāh Džalāl ad-Dīn al-Mudžarad al-Turk al Nakšbandi) je bil znana oseba iz sufističnega islama v Bengaliji. Džalalovo ime je povezano z islamskim gibanjem v severovzhodni Bengaliji. Povezan je tudi s širitvijo islama na območje sedanjega Bangladeša skozi Sufizem. Džalal je bil rojen v Turkestanu.[1] V Silhet je prišel leta 1303.[2] To je zabeleženo v tabličnih zapisih najdenih v Amber Kani, v Silhetu.[3] Daka je preimenovala “Zia International Airport” v “Hazrat Šahdžalal International Airport”. V Daki in Silhetu so po njem imenovali Univerzi z imenom Hazrat Šahdžalal Univerza za znanost in tehnologijo.
Mladost in šolanje[uredi | uredi kodo]
Po izročilu in virih je bil Džalal rojen 25. maja 1271. Mesto njegovega rojstva po različnih virih in zgodovinskih dokumentih ni jasno. Mnogi učenjaki so trdili, da je bil rojen v Konji v današnji Turčiji (v takratnem Sultanat Rumu) od koder se je kasneje preselil v takratni Veliki Jemen bodisi kot otrok ali kot mladenič. Mnogi drugi verjamejo, da je bil rojen v vasi imenovani Kanina v Hadramautu, v Jemnu.
Njegova biografija je bila najprej zapisana v Šarḥ Nužat al-Arwāḥ (Komentar na potovanje duš) avtorja Šejka 'Ali Šer Bangalija leta 1571. Avtor je bil potomec enega od visokih spremljevalcev Šah Džalala, Hajdar Ghazija. Torej napisana v časovnem razmiku dveh stoletij med življenjem svetnika in njegovim biografom. Po tej biografiji pa je bil Šah Džalal rojen v Turkestanu, kjer je postal duhovni učenec Ahmad Jasavija.[4]
Njegova mati, Sjeda Hasina Fatima, in njegov oče, Mahmud ibn Muhamad ibn Ibrahim, sta izhajala iz plemena Kurajš iz Meke.[5] Njegova mati je bila hči Džalaludina Surk-Poš Bukharija. Džalalov oče je bil klerik in v tistem času Sufi mistik Rumi in je umrel, ko je bilo sinu pet let. Džalala je vzgojil njegov ded po materini strani, Sjed Ahmad Kabir Suravardi v Meki.[6] Odličen je bil v študiju; postal je hafiz in obvladal fiqh. Postal je tudi makhdum, učitelj Suna za opravljanje molitev v samotnem okolju in vodil osamljeno življenje kot asket, zato so mu k imenu pridali "al Mudžaradl". Trdili so, da je po 30 letih študija, prakse in meditacije dosegel duhovno popolnost (Kamalijat).[7]
Pot v Južno Azijo[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ N. Hanif, Biografska Enciklopedija sufijev: Južna Azija (München: Gräfe und Unzer, 1973), p. 165
- ↑ Mikey Leung; Belinda Meggitt, Bangladeš (Chalfont St. Peter: Bradt Travel Guides, 2012), p. 190
- ↑ Ahmed, Shamsuddin, Zapisi v Bengaliji, Vol. iv (Dhaka, 1960), p. 25
- ↑ Eaton, Richard M. (1993). Vzpon islama in Bengalska meja, 1204–1760 (PDF). Berkeley: University of California Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. junija 2016.
- ↑ Rahman, M. F., Hazrat Šah Džalal in 360 Avlija, Deškaal Publications, Sylhet, 1992, p.12-13
- ↑ Muhammad Mojlum Khan (21. oktober 2013). »Shah Jalal«. Islamska dediščina v Bengaliji: Življenje, misli in dosežki velikih muslimanskih učenjakov, pisatelji in reformisti Bangladeša in Zahodne Bengalije. Kube Publishing. str. 23.
- ↑ Islam v Južni Aziji v praksi vir suhel-e-yamani By Barbara Daly Metcalf, Published by – Princeton university press, 2009. Page 385 [1]
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
