Ogled vira Železniški prevoz

{{redirect|Železnica}}
[[Slika:Muzejski vlak Slovenia.jpg|thumb|250px|Muzejski vlak [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]]]]
[[Slika:Bank engine SZ Taurus.jpg|250px|sličica|desno|Kompozicija tovornega vlaka]]
[[Slika:Pendolino ETR 310.jpg|250px|thumb|desno|Potniška garnitura Slovenskih železnic na [[Železniška postaja Ljubljana|Železniški postaji Ljubljana]]]]
'''Železniški transport'''  tudi železniški prevoz, je voden način [[kopno|kopenskega]] [[transport]]a, za prevoz potnikov in blaga s tirnimi vozili, ki vozijo po [[Železniški tir|železniških tirih]].
 
Tirna vozila se v nasprotju s [[cestni transport|cestnim transportom]], kjer vozila vozijo po pripravljenem (makadamskem ali asfaltiranem) [[cestišče|cestišču]], največkrat na kovinskih kolesih premikajo po tirih. [[Železniški tir]] je narejen iz dveh vzporednih tirnic, običajno narejenih iz [[Jeklo|jekla]], pričvrščenih na [[les]]ene ali [[beton]]ske pragove, ki natančno držijo tirnici na pravilni medsebojni oddaljenosti (tirni širini). Ponekod so tirnice pričvrščene na tirne plošče, nameščene na betonske temelje.

== Splošno ==
[[Slika:Solkan bridge sz813.jpg|thumb|250px|desno|[[Solkanski most]]]]
Železniški transport je eden od najbolj [[energetska učinkovitost|energetsko učinkovitih]] načinov motoriziranega kopenskega transporta. Tirnice omogočajo zelo gladko in trdno površino, na katerih se [[kolo|kolesa]] [[vlak]]a kotalijo po [[železniška proga|progi]]  z zelo majhno količino [[trenje|trenja]]. To je bolj udobno kot večina drugih oblik kopenskega transporta ter varčuje z energijo. Vlaki imajo tudi majhno čelno površino glede na razmerje tovora, ki ga prevažajo, kar precej zmanjša [[zračni upor]] in s tem porabo energije. Pod normalnimi pogoji vlak porabi od 50 do 70 odstotkov manj energije za prevoz  [[tona|tone]] tovora (oz. števila potnikov) kot pa [[cestni transport]]. Poleg tega pa tračnice skupaj s pragovi enakomerno porazdelijo težo vlaka, kar dovoljuje precej večje osne obtežitve kot pa pri cestnem transportu.

Železniški transport je eden od najbolj varnih oblik prevoza ter tudi zelo učinkovit pri rabi prostora; dvotirna železniška proga lahko prepelje več potnikov ali tovora v nekem časovnem obdobju kot pa štiripasovna cesta.

Rezultat tega je, da so železnice dostikrat največja oblika javnega prevoza v več državah. V Aziji, pa tudi v Evropi, milijoni ljudi uporabljajo vlake kot glavno prevozno sredstvo.

Komercialno pa ima železniški prevoz raznoliko bilanco. Večina železniških sistemov, med drugim tudi sistemi [[Podzemna železnica|podzemne]] in [[Mestna železnica|mestne železnice]], je močno subvencioniranih in niso nikoli bili ali pa so zelo redko dobičkonosni. Na primer, kljub odlično razvitemu omrežju s štirimi vrstami vlakov in široko razvito urbano železniško mrežo v Seulu in Pusanu, so ''Korejske državne železnice'' ostale državna organizacija, ki ni nikoli niti približno pokrila prihodkov z odhodki. Podobno je potniški promet v večini držav še vedno odvisen od državnih subvencij, tovorni promet pa v precej državah postaja bolj učinkovit in dobičkonosen, tudi v Sloveniji.

Žal pa morajo tudi železnice narediti obsežne investicije v dodatno [[varnost]], saj niso več imune na [[terorizem]].

== Zgodovina ==
[[Slika:Slovenian Railway Museum 3 2010.JPG|thumb|250px|Lokomotiva K-3 v [[Železniški muzej Slovenskih železnic|Slovenskem železniškem muzeju]] v Ljubljani]]
Prva vlečna vozila, ki so jih vlekli konji, so se pojavila pred vsaj 2000 leti v [[Grčija|Grčiji]], [[Malta|Malti]] in delih [[Rimski imperij|Rimskega imperija]]. Tiri so bili izklesani v kamen. Znova so se začeli pojavljati v [[Evropa|Evropi]] okoli leta [[1550]], uporabljen pa je bil večinoma les. Proti koncu [[18. stoletje|18. stoletja]] so se začele pojavljati železne tirnice. Britanski [[gradbeni inženir]] William Jessop je zasnoval tirnico, ki naj se uporabi s kolesi z robnim vencem. Leta [[1802]] je Jessop odprl Surrey Iron Railway v južnem [[London]]u. To je najverjetneje prva javna železnica, čeprav so jo poganjali konji.

Prva [[parna lokomotiva]], ki je delovala na tračnicah, je od leta [[1804]] delovala v [[Wales]]u, čeprav ni bila finančno uspešna. Zgradil jo je [[Richard Thevithick]].

Prve uspešne parne lokomotive je zgradil [[George Stephenson]], najbolj uspešna je bila znana lokomotiva ''[[The Rocket]]''.

Leta [[1806]] je med krajema Swansea in Mumbles pričela delovati prva železnica, ki pa je za vleko potrebovala konje. V letu [[1807]] je železnica proti plačilu začela prevažati potnike - prva železnica nasploh.

Prva uspešna železniška proga je bila [[proga Stockton - Darlington|proga med Stocktonom in Darlingtonom]] v severni [[Anglija|Angliji]], odprta leta [[1825]]. Kmalu je sledila [[proga Liverpool - Manchester]], ki je dokazala uspešnost železniškega transporta.

Železnice so se kmalu razširile po Britaniji in po celem svetu in so za skoraj eno stoletje postale vodilen način kopenskega transporta. To je trajalo vse do izuma [[avtomobil]]a in [[letalo|letala]]. Takrat se je začel postopoma zmanjševati pomen železnice.

Uporaba nadtirnih električnih kablov, kar je izumil Granville T. Woods leta [[1888]], je skupaj s še nekaterimi drugimi izumi Woodsa pripeljala do razvoja elektrificirane železnice. Prva taka je delovala na [[Coney Island]]u od leta [[1892]].

[[Dizel]]ske in električne [[lokomotiva|lokomotive]] so po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] zamenjale paro kot pogonsko sredstvo v večini držav.

Veliko držav je od 60-ih let [[20. stoletje|20. stoletja]] začelo uporabljati [[hitra železnica|hitro železnico]].

===Tabela železniškega omrežja v svetu===
{| class="wikitable"
|-
! leto !! kilometri prog
|-
| 1860 || 100.000
|-
| 1866 || 500.000
|-
| 1909 || 1.000.000
|-
| 1955 || 1.334.000
|}

== Delovanje ==
Sistem železniškega transporta je sestavljen iz več potrebnih elementov, na katere gledamo iz sistemske perspektive. Nekatere lokomotive so lahko zelo estetične, vendar ne bodo delovale, če nimajo na voljo primernega sistema za delovanje.

Najprej je tu geografija, na katero je zgrajena trajna pot. Nato so zahteve sistema - za kaj je bil zgrajen? Za prevažanje [[tovor]]a, [[vozač]]ev, potnikov na srednje ali dolge razdalje? Ali so se te zahteve spremenile s časom in se je treba nanje prilagoditi?

Rezultat tega je vrsta sistema. Ali je to [[mestna železnica|mestna]], [[navadna železnica|navadna]] ali [[hitra železnica]]? Kakšna bo tirna širina? V širšem smislu se pod železniški transport upošteva tudi [[ozkotirna železnica]], [[enotirnična železnica]], [[podzemna železnica na gumah]] in [[maglev]], ker se vozila vodeno premikajo po tirnici. Izraz »[[tirnica]]« opisuje tudi netradicionalne načine vodenja.

Vlaki potrebujejo pogonski mehanizem: konje, parne, dizelske ali električne [[lokomotiva|lokomotive]] (električni pogonski mehanizem, najbolj učinkovit od vseh, potrebuje elektrifikacijo sistema).

Za elektrifikacijo potrebujemo način dovoda električne energije. To lahko naredimo z nadtirnimi električnimi kabli ali s tretjo tirnico. Prva možnost je najpogostejša.

[[Slika:Stainzer Flascherlzug 2008.jpg|250px|thumb|Vlak na ozkotirni progi v [[Stainz|Stainzu]] v Avstriji]]

Železnice imajo različno število tirov, kar je odvisno od količine prometa, ki ga prenašajo. [[Železniška proga|Železniške proge]], ki imajo le malo [[promet]]a, so le enotirne in se promet po njih odvija v obe smeri. Na takih progah se gradijo izogibališča; to so kratki odseki dvotirne proge, ki so postavljeni na določenih odsekih in omogočajo, da se srečata dva vlaka, ki potujeta v različne smeri. Lahko se zgradijo tudi daljši dvotirni odseki in z učinkovitim voznim redom se lahko proga precej približa prometni učinkovitosti prave dvotirne proge po celotni dolžini. Nasprotno pa je lahko dvotirna proga na nekaterih ozkih odsekih zmanjšana na enotirno. Enotirne proge so cenejše za izgradnjo, vendar pa lahko prenašajo le omejeno količino prometa.

Na bolj obremenjenih progah se gradijo dvo- ali večtirne proge, za vsako smer vožnje po eden ali več tirov. Na zelo obremenjenih progah se zaradi velikega obsega prometa gradi tudi po osem tirov (štiri za vsako smer vožnje).

Z uvedbo [[kontejner|kontejnerskega tovora]] v 60. letih [[20. stoletje|20. stoletja]] sta se železniški in ladijski transport zelo učinkovito povezala in postala integrirano omrežje za učinkovit in poceni prevoz velikih količin tovora. Na primer, tovor iz vzhodne Azije, ki je namenjen v Evropo, se pogosto prevaža preko [[Tihi ocean|Tihega oceana]], prestavi na vlake za prečkanje [[Severna Amerika|Severne Amerike]], nato pa spet nazaj na ladje, ki prečkajo [[Atlantski ocean]].

Velika mesta imajo pogosto sisteme [[podzemna železnica|podzemne železnice]] in/ali [[mestna železnica|mestne železnice]] oz. [[tramvaj]]e. Za tramvaje na cesti se pogosto uporablja tudi izraz cestna železnica.

== Osnovni pojmi ==
* [[Lokomotiva]]
* [[Drezina]]
* [[Kretnica]]
* [[Oplenjak]]
* [[Prag]]
* [[Železniški tir]]
* [[Spodnji ustroj]]
* [[Zgornji ustroj]]
* [[Vlak]]
* [[Železniška proga]]
* [[Železniška postaja]] ([[Kolodvor]])
* [[Železniški vagon]]
* [[Železniško postajališče]]
* [[Transportno odpravništvo]]
* [[Železniška signalizacija]]

== Glej tudi ==
[[Slika:50 Jahre Donauparkbahn 1.JPG|250px|thumb|desno|Vrtna železnica na [[Dunaj|Dunaju]].]]
* [[Kombinirani transport]]
* [[Navadna železnica]]
* [[Regionalna železnica]]
* [[Ozkotirna železnica]]
* [[Mestna železnica]]
* [[Podzemna železnica]]
* [[Zobata železnica]]
* [[Tramvaj]]
* [[Hitra železnica]]
* [[Vrtna železnica]]
* [[Gozdna železnica]]
* [[Maglev]]
* [[Sporazum o mednarodnem železniškem prevozu nevarnih snovi]]
* [[Roadrailer]]

== Notranje povezave ==
* [[Seznam železniških prog v Sloveniji]]
* [[Slovenske železnice]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.slo-zeleznice.si/ Slovenske železnice]
* [http://www.prometni-institut.si/ Prometni institut Ljubljana]
:v angleščini:
* http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/fields/2121.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050820032924/http://www.cia.gov/cia/publications/factbook//fields/2121.html |date=2005-08-20 }} - železniški transport po državah
* http://www.bahn.de/pv/uebersicht/die_bahn_international_guests.shtml {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031202015622/http://www.bahn.de/pv/uebersicht/die_bahn_international_guests.shtml |date=2003-12-02 }} - potovalni načrtovalec (pokriva Evropo ter nekaj vej Transsibirske železnice)
* http://www.vagabondo.net/Indexeng.htm?/Eng/Thenet/Travel/rail.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080305122558/http://www.vagabondo.net/Indexeng.htm?%2FEng%2FThenet%2FTravel%2Frail.htm |date=2008-03-05 }} - povezave do železniških družb in njihovih voznih redov
* http://www.routesinternational.com/rail.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041207010942/http://routesinternational.com/rail.htm |date=2004-12-07 }} - povezave
* [http://www.rinbad.demon.co.uk/ Rinbad] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041215042958/http://www.rinbad.demon.co.uk/ |date=2004-12-15 }} - o železniški geografiji in infrastrukturi v Evropi in po svetu
* [http://trackmap.net/ Zemljevidi železnic]
* [http://www.ertms.com/ Prikaz delovanja sodobnih signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav v železniškem prometu]

[[Kategorija:Transport]]

{{normativna kontrola}}