Pojdi na vsebino

Črni topol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Črni topol

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Malpighiales
Družina: Salicaceae (vrbovke)
Rod: Populus (topol)
Sekcija: Populus (topol)
Vrsta: P. nigra
Znanstveno ime
Populus nigra
L.
Razširjenost
Razširjenost

Črni topol (znanstveno ime Populus nigra) je listopadno drevo iz družine vrbovk.

Črni topol je hitro rastoče, dvodomno drevo, ki doseže v višino do 35, izjemoma tudi do 40 metrov. Običajno imajo deblo premera do 1,5 m, posamezna drevesa v Franciji pa imajo debla s premerom do 3 m. Listi so trikotne oblike, so polno razviti topo ali redko nazobčani. S ploščatimi peclji so pritrjeni na veje. Mladi listi so trikotno ali dlanasto deljeni. Dolgi so med 5 in 8 cm ter široki med 6 in 8 cm. Obe strani listov sta zelene barve.[1]

Podvrste

[uredi | uredi kodo]

Priznane so tri podvrste črnega topola, čeprav nekateri znanstveniki priznavajo štiri:[2][1]

  • Populus nigra subsp. nigra. Osrednja in vzhodna Evropa. Listi in poganjki so bleščeči, skorja sivo-rjava.
  • Populus nigra subsp. betulifolia (Pursh) W.Wettst. Severozahodna Evropa (Francija, Velika Britanija, Irska). Listne žile in poganjki so puhasto poraščeni, skorja je sivo-rjave barve.
  • Populus nigra subsp. caudina (Ten.) Bugała. Sredozemlje, tudi jugozahodna Azija, če se ne upošteva var. afghanica.
  • Populus nigra var. afghanica Aitch. & Hemsl. (syn. P. nigra var. thevestina (Dode) Bean). Jugozahodna AzijaSouthwest; nekateri botaniki jo uvrščajo kot kultivar P. nigra,[3] drugi pa P. afghanica uvrščajo v samostojno vrsto;[4] skorja gladka, skoraj bele barve; listi in poganjki enaki kot pri podvrsti caudina.

Razširjenost in uporabnost

[uredi | uredi kodo]

Črni topol je samonikel v Evropi, jugozahodni in osrednji Aziji ter severozahodni Afriki.[2] Je pionirska vrsta,[5] ki raste hitro na vlažni podlagi na nizkih nadmorskih višinah.[6]

Les črnega topola je lahek, mehek in tehnično ne najbolj kakovosten. Največ se uporablja za izdelavo furnirja.

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Rushforth, K. (1999). Trees of Britain and Europe. Collins. ISBN 0-00-220013-9.
  2. 2,0 2,1 Flora Europaea: Populus nigra
  3. »Populus nigra var. thevestina«. Germplasm Resources Information Network. Agricultural Research Service, United States Department of Agriculture. Pridobljeno 12. decembra 2017.
  4. Flora of Pakistan: Populus afghanica
  5. Broeck, An Vanden (2003), European black poplar - Populus nigra: Technical guidelines for genetic conservation and use (PDF), European Forest Genetic Resources Programme, str. 6, arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19. januarja 2017, pridobljeno 4. aprila 2019
  6. »Black Poplar«. The Woodland Trust. Pridobljeno 12. julija 2014.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]