Zanikanje globalnega segrevanja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Zanikanje globalnega segrevanja je zanikanje ali omalovaževanje trenutnih podnebnih sprememb oziroma katerega od njihovih vidikov, obstoj katerih je sicer znanstveni konsenz.[1][2] Po navadi je zanikanje ideološko ali komercialno motivirano[3] in je pogosto povezano z energijskimi korporacijami.[4][5]

Organiziranje zanikanja[uredi | uredi kodo]

V ozadju organizacij zanikovalcev globalnega segrevanja so korporacije, industrija fosilnih goriv in konzervativne skupine, ki financiranjo konzervativne možganske truste in pa skupine zanikovalcev v ospredju. Le-te preko medijev, politikov in blogov povzročijo nenehno prisotnost svojih idej v javnosti. Posledično omogočajo nastanek neprofitnih organizacij in gibanj zanikovalcev, ki jih še dodatno podpirajo.[6]

Zanikanje v zasebnem sektorju[uredi | uredi kodo]

Anonimni milijarderji so med 2002 in 2010 več kot stotim skupinam zanikovalcev globalnega segrevanja donirali 118 milijonov dolarjev, kar je sprožilo dvome o znanstvenosti le-teh gibanj.[7][8]

Zanikovalci[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Republika Slovenija je zavezujoča podpisnica Kyotskega protokola,[9] Slovensko meteorološko društvo pa smatra globalno segrevanje za znanstveno dejstvo.[10] V slovenskem osnovnem izobraževanju se globalno segrevanje poučuje kot dejstvo.[11][12]

Vodilni zanikovalec globalnega segrevanja v Sloveniji je matematik Mišo Alkalaj, avtor knjig Podnebna prevara in Zelene laži.[13][14]

Združene države Amerike[uredi | uredi kodo]

V Združenih državah Amerike je zanikanje globalnega segrevanja v politiki zelo razširjeno: okoli 55 odstotkov članov trenutnega zveznega kongresa zanika globalno segrevanje.[15]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. James Lawrence Powell. "Znanost in globalno segrevanje" (angleščina). Pridobljeno dne 11. julij 2013. 
  2. James Lawrence Powell. "Zakaj zanikovalci globalnega segrevanja nimajo znanstvene verodostojnosti - tortni diagram" (angleščina). Pridobljeno dne 11. julij 2013. 
  3. Naomi Klein. "Kapitalizem proti globalnemu segrevanju" (PDF) (angleščina). Pridobljeno dne 11. julij 2013. 
  4. David Adam. "The Guardian - Naftna podjetja financirajo zanikanje globalnega segrevanja" (angleščina). Pridobljeno dne 11. julij 2013. 
  5. CAP Action War Room. "The Guardian - Podporniki protiznanstvenih zanikovalcev podnebnih sprememb" (angleščina). Pridobljeno dne 11. julij 2013. 
  6. Dryzek, John S.; Norgaard, Richard B.; Schlosberg, David; Dunlap, Riley E.; McCright, Aaron (18. avgust 2011). "Organizirano zanikanje klimatskih sprememb". Oxfordski učbenik klimatskih sprememb in družbe (angleščina). Oxford: Oxford University Press. str. 144–160. Pridobljeno dne 2. avgust 2013.  Navedi uporablja nezaželen parameter |coauthors= (pomoč)
  7. Suzanne Goldenberg. "Skrivno financiranje je pomagalo zgraditi veliko mrežo organizacij za zanikanje globalnega segrevanja" (angleščina). The Guardian. Pridobljeno dne 2. avgust 2013. 
  8. Suzanne Goldenberg. "DonorsTrust financira mreže zanikovalcev globalnega segrevanja" (angleščina). The Guardian. Pridobljeno dne 2. avgust 2013. 
  9. "Stanje ratifikacije Kyotskega protokola" (angleščina). Združeni narodi. Pridobljeno dne 2. avgust 2013. 
  10. Slovensko meteorološko društvo. "Stališče Slovenskega meteorološkega društva o podnebnih spremembah" (PDF). Pridobljeno dne 11. julij 2013. 
  11. Kuzma, Martina. "Osveščanje učencev 4. in 5. razredov o problematiki globalnega segrevanja". Pridobljeno dne 3. avgust 2013. 
  12. Paulič, Metka. "Integracija učnih vsebin o globalnem segrevanju ozračja v pouk naravoslovja in tehnike". Pridobljeno dne 3. avgust 2013. 
  13. Srdjan Cvjetović. "Zelene laži". Pridobljeno dne 11. julij 2013. 
  14. Luka Omladič. "Kaj govori Mišo Alkalaj". Pridobljeno dne 11. julij 2013. 
  15. "Združba protiznanstvenih zanikovalcev globalnega segrevanja v zakonodajnih telesih" (angleščina). Pridobljeno dne 11. julij 2013.