Zala (Idrijca)
| Zala | |
|---|---|
 Iztok Zale v Idrijco v Idriji | |
| Lokacija | |
| Države | Slovenija |
| Fizične lastnosti | |
| Izvir | v bližini naselja Jelični Vrh 45°58′20″N 14°6′25″E / 45.97222°N 14.10694°E |
| Izliv | reka Idrijca v Idriji |
Zala je potok v zahodni Sloveniji ter desni pritok reke Idrijce. Izvira v kotanji pod Jeličnim vrhom v bližini naselja Jelični Vrh in Medvedjim Brdom v bližini Godoviča, v Idrijco pa se izliva v bližini zaselka Podroteja.
Fizična geografija
[uredi | uredi kodo]
Izbira pod Jeličnim vrhom. Nadalje teče po Zalski dolini (oziroma kanjonu), ki ima povprečno nadmorsko višino 591 m s pobočji, ki imajo povprečno 24° naklona. Zala teče po robu Črnovrške in Dolske planote, Zalska dolina pa predstavlja njuno razmejitev. Med prstmi prevladujejo rendzine in evtrične rjave prsti.[1]
Reka v dolini teče vzporedno z lokalnim dinaridskim tektonskim prelomom Zala in sta geomorfološko povezana. Kanjon Zale je po peneplenizaciji nastal tako zaradi dviganja okoliškega terena kot tudi naglega poglobljevanja struge potoka.[2] Pobočja doline so iz dolomita, dolomitno-apnenčevega konglomerata ter karbonatnih klastov. Spodnji del doline je sestavljen predvsem iz spodnjekrednega apnenca.[1]
Tri kilometre pred sotočjem Zale se v kanjonu z desne strani kot slap izliva Govekarjevega grapa. V pobočju pod Velikim vrhom (707 m mnv) se nahaja manjša jama.
Leta 1960 je idrijska ribiška družina obnovila takrat slabo stanje rib v vodotoku, leta 1961 pa je del vodotoka razglasila za gojitveni vodotok in vanjo vložila 140.000 ikr potočnih postrvi.[3]
Skozi kanjon teče del glavne ceste 102 Godovič–Spodnja Idrija. Pot skozi dolino Zale je obstajala že pred letom 1735. Po poročilu rudniškega predstojnika Lichtenheima je leta 1737 dvorni komisar Kempf priporočil gradnjo ceste, dvorni urad pa jo je tudi odobril, vendar je gradnjo zavrnil kranjski deželni oskrbnik Anton Jožef Auersperg. Leta 1772 so cesto ponovno neuspešno poskusili zgraditi. Gradnja današnje ceste se je v dolini Zale pričela maja 1857 po obisku deželnefa predsednika. Cesto je gradilo 160 rudarjev, dela so končali leta 1859.[4]
Smrečne klavže
[uredi | uredi kodo]
Leta 1589 so bile v dolini potoka v bližini zaselka Baraka zgrajene lesene Smrečne klavže zaradi lesnih potreb v bližnjem rudniku živega srebra v Idriji, leta 1772 pa so bile na novo zgrajene v klesanem apnencu. Leta 1859 so Smrečne klavže opustili zaradi izgradnje ceste Idrija–Logatec, danes pa v nasprotju z ostalimi klavžami niso obnovljene. Klavže so bile dolge 27,3 m, zadrževale pa so do 8.000 m3 vode.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Perko, Drago; Hrvatin, Mauro (2010) [2010]. Nared, Janez (ur.). Na prelomnici: razvojna vprašanja občine Idrija. Ljubljana: Založba ZRC. str. 58. COBISS 253725696.
- ↑ Mlakar, Ivan (1975). »Paleomorfologija potoka Zala«. Geologija. Rudnik živega srebra Idrija. 18: 211-212. COBISS 81493.
- ↑ »Vzgoja zaroda in ribogojnica po letu 1957«. Ribiška družina Idrija. Pridobljeno 4. novembra 2023.
- ↑ Arko, Mihael (1993). »Ceste«. Zgodovina Idrije. Idrija: Bogataj. str. 238–240. COBISS 33335040. ISBN 9616035002.